Janez Janša zaradi očitka o nepojasnjenih 200.000 evrih premoženja Marjana Šarca po twitterju zmerjal z “vaškim zabavljačem, ki je jemal plačilo na roke in notoričnim lažnivcem” -Poslansko vprašanje Zvonka Černača prililo olje na ogenj v polemiki med Janezom Janšo in Marjanom Šarcem

2. oktobra 2019
Janez Janša zaradi očitka o nepojasnjenih 200.000 evrih premoženja Marjana Šarca po twitterju zmerjal z “vaškim zabavljačem, ki je jemal plačilo na roke in notoričnim lažnivcem” -Poslansko vprašanje Zvonka Černača prililo olje na ogenj v polemiki med Janezom Janšo in Marjanom Šarcem

Včerajšnja poslanska vprašanja predsedniku vlade so še prilila oglje na že tako pregreto situaciji v državi. Poslansko vprašanje poslanca SDS Zvonka Černača, ki se je nanašalo na enakost pred zakonom in v katerem je posredno omenjal odpis visokih dolgov v postopku poenostavljene prisilne poravnave podjetjem iz kroga družine ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kjer državni organi po Černačevem mnenju niso naredili ničesar, so bili pa zelo učinkoviti pri kazni nekomu, ki je pomagal prijatelju prekriti streho.

“V Republiki Sloveniji imamo številne državne organe in institucije, ki naj bi ščitili javni interes, javna sredstva oziroma premoženje, preprečevali zlorabe in skrbeli za uresničevanje načela, ki je zapisano v 14. členu Ustave in govori o tem, da smo pred zakonom vsi enaki. Kako zadeve delujejo v praksi, pa lahko spremljamo praktično vsak dan. Učinkovitost teh organov je izjemna, ko gre za minorne zadeve, ko je potrebno, če govorimo, na primer o davkariji oziroma FURS-u, izterjati nekaj 10 ali 100 evrov neplačanih prispevkov in davkov. Takrat se v nekaj dneh sprožijo vsi mehanizmi, prisilna izterjava, blokada računa in tako naprej.

Sprašujem vas, spoštovani predsednik vlade, zakaj se po vašem mnenju ti mehanizmi ne sprožijo v nekaj dneh – nekateri se ne sprožijo niti v nekaj letih – ko gre za 100 tisoč evrov neplačanih davkov in prispevkov znane slovenske družine? Ali sta torej podjetnik, ki mu davkarija zaradi nekaj deset neplačanih obveznosti nemudoma blokira račun in zarubi sredstva in podjetnik, ki izhaja iz znane in politične aktivne slovenske družine leve politične provenience, pred zakonom po vašem mnenju enaka?” je začel Černač.

Premier Marjan Šarec Šarec je odgovoril, da je o tej temi na vladi govoril že dvakrat in ministrstvu za pravosodje naložil pripravo zakonodaje, kjer takšnih lukenj ne bo. “Verjamem, da bo ministrstvo za pravosodje naredilo svoje delo. Je pa tudi na sodiščih in drugih organih, da opravijo svoje delo,” je izpostavil premier.

“Nisem ne finančna uprava ne druge inštitucije,” je dodal in pojasnil, da ne more opraviti njihovega dela, prav tako se ne sme vtikati v delo sodišč, ker so druga veja oblasti. “Strinjam se, da so bili v preteklosti primeri, ki niso bili v čast državi. Tudi predsednik SDS še vedno ni pojasnil 200.000 evrov premoženja,” je spomnil.

“Ja, težko je dajati konkreten odgovor na takšno vprašanje, glede na to, da sam nisem ne FURS, ne druge inštitucije. Verjetno se strinjate, da predsednik Vlade ni tisti, ki bo zdaj osebno skrbel za to, da bo nek dolg izterjan ali pa ne. Se strinjam, da zagotovo so bili v preteklosti tudi primeri, ki niso bili v čast tej državi. Nenazadnje bom ponovil, da tudi vaš predsednik še vedno ni pojasnil 200 tisoč evrov premoženja, še enkrat ponavljam. Tudi to moramo povedati, če smo pri tem. Tudi se strinjam, da insolvenčna zakonodaja – to bo še eno vprašanje na to temo potem kasneje, da insolvenčna zakonodaja ni v redu, če pride do takšnih lukenj in do takšnih anomalij. Na preteklih dveh sejah vlade – to bodo ministrice in ministri potrdili, sem govoril točno o tem. Skratka, zakonodaja in sem tudi naročil, da se pripravi takšna zakonodaja, kjer takšnih lukenj ne bo. Vsak zakon ima lahko takšne ali drugačne pomanjkljivosti. Strinjam se tudi, da državljanke in državljani težko razumejo, če nekomu rubijo hišo za 100 evrov, drugemu pa za toliko in toliko milijonov, se seveda nič ne zgodi. Drugo je tudi treba povedati, da upniki, če so pravi upniki, če ne gre za kakšne obvode, morajo tudi seveda razmisliti, komu posojajo denar in komu dajejo posojila, ker vemo, da dati posojilo, poroštvo ali kaj podobnega, je zelo tvegana zadeva. Marsikdo je tudi na osebnem nivoju zaradi tega že propadel, ker je komu dal poroštvo, pa potem ta ni dobil oziroma mu ni vrnil tega denarja. Zato se strinjam z vami, da je treba skrbeti za to, da bo ta država resnično pravna za vse. In v tem delu imate prav, ampak seveda to velja tudi za nepojasnjeno premoženje, za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja in v vseh primerih je treba ravnati enako”.

Zaradi mastnih naslov v medijih, ki so izpostavljali, da” tudi predsednik SDS še vedno ni pojasnil 200.000 evrov premoženja, se je predsednik SDS oglasil na Twitterju, kjer je zapisal, da “iz patetičnega vaškega zabavljača, ki je jemal plačilo na roke, se predsednik vlade spreminja v notoričnega lažnivca.”

V nadaljevanju objavljamo integralni zapis polemike v DZ:

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): En lep pozdrav vsem, še posebej predsedniku Vlade, na katerega naslavljam vprašanje, v zvezi z ravnanjem in uspešnostjo državnih organov, ter institucij pri zaščiti javnih interesov oziroma javnih sredstev.

V Republiki Sloveniji imamo številne državne organe in institucije, ki naj bi ščitili javni interes, javna sredstva oziroma premoženje, preprečevali zlorabe in skrbeli za uresničevanje načela, ki je zapisano v 14. členu Ustave in govori o tem, da smo pred zakonom vsi enaki. Kako zadeve delujejo v praksi, pa lahko spremljamo praktično vsak dan. Učinkovitost teh organov je izjemna, ko gre za minorne zadeve, ko je potrebno, če govorimo, na primer o davkariji oziroma FURS, izterjati nekaj 10 ali 100 evrov, neplačanih prispevkov in davkov. Takrat se v nekaj dneh sprožijo vsi mehanizmi, prisilna izterjava, blokada računa in tako naprej.
Sprašujem vas, spoštovani predsednik Vlade, zakaj se po vašem mnenju ti mehanizmi ne sprožijo v nekaj dneh – nekateri se ne sprožijo niti v nekaj letih – ko gre za 100 tisoč evrov neplačanih davkov in prispevkov znane slovenske družine? Ali sta torej podjetnik, ki mu davkarija zaradi nekaj deset neplačanih obveznosti nemudoma blokira račun in zarubi sredstva in podjetnik, ki izhaja iz znane in politične aktivne slovenske družine leve politične provenience, pred zakonom po vašem mnenju enaka?

Učinkovitost teh organov je izjemna oziroma prekomerna, ko je potrebno oglobiti človeka, ki pomaga prijatelju pri popravilih strehe in nikakršna, ko se družina znanega slovenskega politika ob očitnih zlorabah zakonodaje znebi 95 % svojih dolgov, ki se merijo v desetinah milijonov evrov. Nadalje, pri odkrivanju premoženja nezakonitega izvora ti državni organi v nedogled domnevno ščitijo javni interes, ko preiskujejo, od kje nekomu sredstva za nakup 30 let starega traktorja, nihče od teh pristojnih organov pa ne preiskuje tega, od kje nekomu 60 milijonov evrov, čeprav je bil direktor in bi ta znesek zaslužil v 100 do 200 letih.

Slovenija pa naj bi bila pravna država, vsaj tako pravi Ustava, v kateri naj bi bili pred zakonom vsi enaki. Vi kot predsednik Vlade, gospod Šarec pa ste prvi na premici odgovornih za uresničevanje teh načel. Dobro leto dni ste predsednik Vlade. Kaj ste doslej storili za to, da bi bili v Sloveniji pred zakonom resnično vsi enaki? Kaj ste storili za to, da bi državni organi in institucije delovali do vseh enako pri zaščiti javnih interesov oziroma javnih sredstev, ne glede na imena in priimke tistih, ki se znajdejo v teh postopkih? Prosim za konkretni odgovor.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec za vaše vprašanje.
Gospod predsednik Vlade, beseda je vaša.
Izvolite.

MARJAN ŠAREC: Hvala lepa.

Ja, težko je dajati konkreten odgovor na takšno vprašanje, glede na to, da sam nisem ne FURS, ne druge inštitucije. Verjetno se strinjate, da predsednik Vlade ni tisti, ki bo zdaj osebno skrbel za to, da nek dolg izterjan ali pa ne. S strinjam, da zagotovo so bili v preteklosti tudi primeri, ki niso bili v čast tej državi. Ne nazadnje bom ponovil, da tudi vaš predsednik še vedno ni pojasnil 200 tisoč evrov premoženja, še enkrat ponavljam. Tudi to moramo povedati, če smo pri tem. Tudi se strinjam, da insolvenčna zakonodaja – to bo še eno vprašanje na to temo potem kasneje, da insolvenčna zakonodaja ni v redu, če pride do takšnih lukenj in do takšnih anomalij. Na preteklih dveh sejah vlade – to bodo ministrice in ministri potrdili, sem govoril točno o tem. Skratka, zakonodaja in sem tudi naročil, da se pripravi takšna zakonodaja, ker takšnih lukenj ne bo. Vsak zakon ima lahko takšne ali drugačne pomanjkljivosti. Strinjam se tudi, da državljanke in državljani težko razumejo, če nekomu rubijo hišo za 100 evrov, drugemu pa za toliko in toliko milijonov, se seveda nič ne zgodi. Drugo je tudi treba povedati, da upniki, če so pravi upniki, če ne gre za kakšne obvode, morajo tudi seveda razmisliti, komu posojajo denar in komu dajejo posojila, ker vemo, da dati posojilo, poroštvo ali kaj podobnega, je zelo tvegana zadeva. Marsikdo je tudi na osebnem nivoju zaradi tega že propadel, ker je komu dal poroštvo, pa potem ta ni dobil oziroma mu ni vrnil tega denarja. Zato se strinjam z vami, da je treba skrbeti za to, da bo ta država resnično pravna za vse. In v tem delu imate prav, ampak seveda to velja tudi za nepojasnjeno premoženje, za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja in v vseh primerih je treba ravnati enako.

To, kar se je zgodilo, da je dobil tisti, ki je prekrival streho tisoč evrov globe in da so prišli, če držijo navedbe medijev, da so prišli s čeladami in pištolami pač, ker so tako opremljeni in ga oglobili kot nekega nepridiprava, to zagotovo ni dobro. In osebno, tudi s svojimi izjavami, vedno poudarjam, da je treba takšne anomalije odpraviti, pa ne glede na to, da je bila po zakonu ta globa izrečena pravzaprav najnižja možna globa. In vsi te zakoni, ki so napisani tako kot so, če omogočajo luknje ali pa če omogočajo kakšne krivične odločitve, jih je zagotovo treba popraviti.

Potem kot drugo. Tudi sodišča, v katera se pa sam ne morem vtikati, ker so druga veja oblasti – tako kot se ne morem vtikati v Državni zbor, ki je ločena veja oblasti, tudi sodišča imajo svoje pristojnosti in lahko razsojajo. Se je tudi zgodilo, da je sodišče nekega Pakistanca, ki je dokazano po domače povedano švercal ljudi čez mejo, ga sodišče pač ni izgnalo, ga ni izgnalo iz države, pa bi ga po mojem mnenju moralo za pet let izgnati, zato, da se tihotapljenje ne bi več dogajalo, pa ga ni, ampak to je sodišče. Na sodišča predsednik Vlade nima vpliva in živimo v demokraciji in ne verjamem, da bi bili zadovoljni, če bi predsednik Vlade lahko naročal sodiščem kaj naj naredijo. Je pa priprava zakonodaje zagotovo v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in Ministrstvo za pravosodje po mojih podatkih tudi že dela na teh zadevah, zato, da te luknje v zakonu, ki so, potem, da se to ne bi ponavljalo. Hvala.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa, predsednik.

Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite .

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Glejte, spoštovani gospod Šarec, vi ste dobro leto dni predsednik Vlade. Tukaj danes sedimo v Državnem zboru, ne sediva v gostilni in debatirava o tem kaj je v tej državi narobe, ampak sedimo v Državnem zboru, kjer vas parlamentarna veja oblasti sprašuje kaj boste storili za to, da bo v Ustavi zapisano načelo enakosti pred zakonom in o tem, da je Slovenija pravna država tudi uresničeno. Vi ste v 95 % govorili o vsem drugem, samo o tistem kar sem vas spraševal ne, ampak ne glede na to v tistih 5 % pa sem zasledil, da se vi s tem strinjate, da vi smatrate, da Slovenija trenutno ni pravna država in da zakoni v tej državi ne veljajo za vse enako, popravite me v dopolnitvi odgovora, če tu narobe razumem, kajti jaz sem vas spraševal o tem zakaj se vsi mehanizmi državni sprožijo takrat, ko gre za nekaj 10 evrov, torej za neko manjšo družbeno škodo neplačanih davkov, ne sprožijo pa se, ko gre za 100 tisoč evrov, torej, če se n e sprožijo tam kjer je škoda večja, kjer je javni interes večji, kjer so davkoplačevalci bistveno bolj ogroženi, potem dejansko Slovenija ni država, kjer bi zakonu enako veljali za vse in vprašal sem vas kaj ste v zadnjem letu dni storili za to, da bi bili v tej državi pred zakonom vsi enaki, in vi ste mi omenili, da se neka zakonodaja pripravlja, da kot ste informirani Ministrstvo za pravosodje nekaj počne. Kaj počne? Kakšna zakonodaja se pripravlja? Na kakšen način bo v prihodnje v tej državi uresničeno načelo 2. in 14. člena Ustave, torej, da bo ta država resnično postala pravna država in da bodo v tej državi zakoni enako veljali za vse, tako za tistega, ki ga bremeni nekaj 100 ali pa nekaj 10 milijonov evrov takih ali drugačnih rabot kot za tistega, ki povzroča neko minorno škodo, kjer pa ne bi bilo potrebno, da se mehanizmi sprožijo na tak način kot ste ga tudi sam omenil v enem konkretnem primeru? Prosim za odgovore.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.

Gospod predsednik, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MARJAN ŠAREC: Če ste dobro poslušali sem rekel ravno to, da Ministrstvo za pravosodje pripravlja oziroma pregleduje zakonodajo zakaj prihaja do lukenj v zakonu. To sem povedal na tudi mojo pobudo. Povedal sem tudi da kot predsednik Vlade nimam pravice vplivati na organe, to se strinjamo, da ne more poklicati na FURS pa reči tega in tega je treba pregledati, tega pa tega ne pregledati. Tukaj se verjetno strinjava, razen, če je iz prakse vaše vlade bilo drugače, ne vem, to je pa tudi možno, ampak mislim, da vseeno ne, vsaj upam. Tako, da če ste me pozorno poslušali sem to povedal. Vem pa, da ko bom zdaj zaključil odgovor, boste seveda rekli, da niste dobili zadovoljivega odgovora in da bo opravljena razprava, saj to je že znan postopek. Še enkrat ponavljam, na seji Vlade sem govoril o tem in tudi naložil Ministrstvu za pravosodje, da pregleda kje je zakonodaja luknjasta zato, da se to ne bi dogajalo, če ste dobro poslušali. Anomalije se pa vedno dogajajo, ker je tudi prisoten človeški faktor, pa tudi premalo inšpektorjev je na določenih mestih, pa tudi ljudje so na mestih kjer se bojijo odločati in tako naprej. Tudi to smo že v preteklosti govorili. Tako, da v svoji osnovi se v bistvu strinjava, pa ne bom ponovil tistega kar sem povedal prej, v prvem delu odgovora, tako da, če pa mislite, da predsednik Vlade lahko osebno kar odreja nekaj in tako pa nimamo ravno predsedniškega sistema in tudi nismo v kakšni državi s pomanjkanjem demokracije in mislim, da se je treba vseeno, se opravičujem, vseeno državi nekih procedur, tako da verjetno se bova strinjala, da kot rečeno, ne morem klicati na FURS in vplivati na te organe, ker potem ne bomo živeli v takšni demokraciji kot si jo želimo. Je pa zakonodaja tista, to se pa strinjam. Zakonodajo pa mora ministrstvo tako narediti, da se to ne bo ponavljalo. To se pa strinjam.

PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ: Hvala lepa.

Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.
Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Poglejte, spoštovani predsednik Vlade, vi ste govoril o tem, da je problem zakonodaja. Jaz ne vem, če je problem zakonodaja. Jaz sem vas izrecno vprašal, dvakrat, trikrat, zakaj po vašem mnenju zakonodaja v tej državi učinkuje pri nekom, ko gre za nekaj 10 evrov, ne učinkuje pa pri nekom, ko gre za nekaj milijonov evrov in tega odgovora, poglejte, jaz nisem dobil. Nekako sem dobil odgovor, da v tem zadnjem letu vi na tem, da bi ta država resnično delovala kot pravna država, kjer bi bili pred zakonom vsi enaki, niste storili nič. Če jaz zdaj nekega dijaka, srednješolskega vprašam, kaj je počel zadnje leto dni, pa tudi, če je imel šest popravcev, jaz verjamem, da bi bo znal povedati kaj je počel zadnje leto dni. Vašega odgovora v tej smeri žal danes ni bilo. Ta parlament si te odgovore zasluži, ne samo ta parlament, ne samo opozicija, ampak vsi si te odgovore zaslužimo, zaradi tega predlagam, da o tem ne odgovoru oziroma pomanjkljivem odgovoru predsednika Vlade opravimo razpravo na naslednji seji Državnega zbora, še posebej zaradi tega, ker je ena izmed prioritet, ki ste si jo, gospod Šarec, zapisali v koalicijsko pogodbo, prva alineja teh prioritet, na četrti strani govori o tem, da bo v svojih naporih delovanje tako koalicije kot Vlade temeljilo na doslednem spoštovanju načel pravne države, doslednem spoštovanju načel pravne države s poudarkom na resnični enakosti pred zakonom, s poudarkom na resnični enakosti pred zakonom. Vaše delovanje pa, kot kaže, gre v popolnoma drugi smeri tudi zaradi tega, ker slišimo, da se dogajajo različne uzurpacije neposredno iz vašega kabineta služb, ki naj bi delovale v interesu države in delujejo bolj v vašem zasebnem interesu, torej vse bolj očitno postaja, da bo ta pravna država in ta neenakost pred zakonom po tistem, ko boste zapustili ta mandat, večja kot je bila pred tem, ko ste ta mandat nastopili. Ne nazadnje, ko je šlo za znano afero z odpisi dolgov družine Jankovič, ste na Facebooku zapisali: »…da si pa tudi sam želim enakost pred zakonom, kajti če tega ni, potem težko govorimo o pravni državi.«, konec citata.

To je zapisal predsednik Vlade Republike Slovenije. torej, predsednik Vlade Republike Slovenije pravi, da si želi enakosti pred zakonom, priznava, da te enakosti ni, torej če kje, bi morali v Državnem zboru po taki izjavi zvoniti vsi alarmi, še posebej pa po tistem kar smo slišali danes. Nihče ne pričakuje od predsednika Vlade, da bo opravljal operativno svojo funkcijo, pač pa, da bo poskrbel za to, da bodo v tej državi pravila igre, zakoni, ustava, veljali enako za vse, in da bodo prioritetno državni organi skrbeli za tiste pomanjkljivosti, ki se dogajajo v izvrševanju teh zakonov kjer gre za bistveno večjo ogrožanje javnih sredstev in vsega ostalega. Tega danes tudi po priznanju predsednika Vlade nimamo, zaradi tega predlagam, da na naslednji seji o tem opravimo razpravo.
Hvala.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja