Prve anonimke o ozadju odstopov celotne uprave Petrola – Operacija »Orange«, hrvaški posli in predrago zadolževanje usodni za upravo Petrola

S slovensko politiko in mediji je res težko. Potem, ko so politiko dobesedno nabili na kol v aferi Kralj- Prijović, v primeru Petrola, kjer so nadzorniki v skladu s vsemi smernicami OECD-ja in pravili korporativnega upravljanja, protokoli in kodeksi profesionalne etike sprejeli odstop – ne zamenjali – članov uprave, pa je vse narobe. Kako je mogoče, da je do menjave prišlo ne da bi za to vedel SDH, kot upravljavec državnega premoženja in vlada, predvsem pa vladajoča stranka LMŠ. Češ, kdo pa potem vlada državi, če vladajoča stranka ni naročila zamenjave. Očitno je, da je bil tokrat vpliv politike na odločitev nadzornikov zanemarljiv ali pa ga sploh ni bilo, saj so nadzorniki odločali soglasno in avtonomno.

TV Slovenija je celo pridobila pravno mnenje, ki so ga naročili nadzorniki podjetja in ga je pripravila Odvetniška družba Čeferin. Sodeč po pravnem mnenju je uprava znesek za investicije v treh tednih trikrat spremenila. Zadolženost, s katero bi lahko prevzemala družbe na Balkanu, je prenapihnila za 200 milijonov evrov. Odvetniška družba ocenjuje, da takšno ravnanje uprave v celoti utemeljuje njen odpoklic zaradi hujših kršitev obveznosti. Prvi direktni medijski napad na LMŠ in Marjana Šarca se je pojavil celo na državnem portalu Siol.net s strani dvojice Cirman-Vuković, ki naj bi ga osebno narekoval Borut Jamnik. Celotni zapis naj bi bil čisti fakenews, ki je imel samo en cilj in sicer ohraniti upravo Petrola pred domnevno politično razrešitvijo. Vse bolj pa postaja jasno, da politične menjave ni bilo temveč je bila uprava zamenjana, ker naj bi po oceni nadzornikov delala slabo in predvsem v škodo družbe in lastnikov.

Borut Jamnik se je nocoj ves bled in nervozen pojavil celo v Odmevih TV Slovenija, kjer je branil Berločnika. V tem nastopu je Jamnik kršil lastni »Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje« in kodeks profesionalne etike ZNS, saj je obtožil celotni nadzorni svet, da je odločitev o sprejemu odstopa uprave Petrola sprejel pod političnimi pritiski oziroma politično. Jamnik torej dvomi v svoje kolege nadzornike, da so sposobni sprejemati odločitve brez političnih navodil. Vse skupaj je izgledalo kot nekakšna samo-prijava, v kateri Jamnik razriva, kako si prestavlja upravljanje državnega premoženja.

Operacijo »Orange«, kot je bilo delovno ime za prevzeme na Balkanu, naj bi se zgodila preko zadolžitve, ki jo je predvidela uprava in je bila približno milijardo evrov, kar je dvakrat več, kot je predvidevala sprejeta strategija do leta 2022. To pa bi precej povečalo zadolženost Petrola, ki že ima zdaj za 400 milijonov dolga. Poleg nakupa plinskega distributerja Crodux na Hrvaškem, ki je v lasti poslovneža Ivana Čermaka, nekdanjega generala v hrvaški domovinski vojni, so nameravali kupiti tudi slovenski podjetji Nomago in Avantcar.

Po nekaterih drugih informacijah pa naj bi se zadolženost Petrola s trenutnih okoli 360 mio evrov dvignila na prek pol milijarde. Ne glede na različne številke je poslovna strategija vsebovala rast s prevzemov v državah nekdanje Jugoslavije, česar nadzorniki pod vodstvom Nade Drobne Popović niso ocenili kot pozitivno. V zadnjega pol leta je uprava nadzornemu svetu menda predstavila različne predloge prevzemov, vendar nadzornikov niso prepričali.

Nadzorniki naj bi upravi s številkami dokazali, da je prišla s predlogom previsokega zadolževanja in z napačnimi viri zadolževanja. Do spora je prišlo, ker je uprava namesto najemanja kreditov predlagala zadolževanje z izdajo obveznic (podrejeni dolg). Takšno zadolževanje bi Petrol stalo precej več kot zadolževanje preko bank. Iz objavljenega pravnega mnenja in izjav izhaja, da je uprava napako priznala, kar naj bi bil eden od razlogov za odhod. Odvetnik Stojan Zdolšek, ki zastopa razrešeno upravo in je v prvih izjavah slikovito dejal , da gre za “igro prestolov” pa glede tega pravnega mnenja pravi, da z njim uprava ni bila seznanjena in da to niso pravi razlogi za razrešitev ter da gre za diskreditacijo uprave.

Karkoli je na vse skupaj rekel predsednik vlade Marjan Šarec je bilo narobe. Izjava premiera, da politika ni bila seznanjena z odstopi, je bila pričakana na nož. Če pa bi potrdil, da je imel nadzorni svet “zeleno luč” oziroma soglasje SDH-ja in vlade kot skupščine ali bog ne daj, da ima zamenjava prstne odtise vladajoče stranke LMŠ, pa bi z vsemi topovi streljali na Šarca in na vlado s stilu “hop Cefizelj, zdaj te pa imamo”, češ, saj smo vedeli, da gre za “politično kadrovanje”. To je podobno, kot je včasih veljalo na Štajerskem, če si pozdravil si bil tepen, ker te nihče ni nič vprašal. Če pa nisi pozdravil pa si jih zopet dobil po grbi, ker si nevljuden in ne pozdravljaš.

Tako kot vlada na dopisni seji v petek, ki je zahtevala pojasnila zaradi odstopa članov uprave Petrola je danes tudi uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki jo vodi Gabrijel Škof, skladno z vladnim navodilom nadzornemu svetu Petrola poslala poziv, da pojasni razloge za dogodke iz prejšnjega tedna. Ob tem je nadzorni svet prosila, naj isti poziv prenese tudi članom nekdanje uprave, ki so sporazumno odšli s položaja.

“Tako kot od vseh nadzornih svetov se tudi od nadzornikov Petrola pričakuje, da delujejo v interesu družbe,” je medijem danes povedal Škof. Kot so naknadno sporočili iz SDH, pričakujejo pojasnila nadzornega sveta najpozneje do 30. oktobra.

Uprava SDH tako skledi navodilu vlade kot skupščine upravljavca državnega premoženja. Ministrski zbor je na petkovi dopisni seji namreč holding pozval, naj ji do 4. novembra posreduje informacijo v zvezi z zamenjavo članov poslovodstva Petrola.

Edina napaka, ki so jo storili nadzorniki in ki nenazadnje za svoje odločitve odgovarjajo z lastnim premoženjem je, da so naredili “deal” z upravo in ji omogočili odstop ter seveda v skladu s tem tudi visoke odpravnine namesto, da bi javnosti enostavno povedali, da je uprava Petrola presegla pooblastila, ki jih je imela v zvezi s prevzemnimi načrti na Hrvaškem in da bi v primeru milijardnega zadolževanja tako država kot ostali delničarji praktično ostali brez dividend. Uprava Petrola je namreč, v skladu s strategijo, načrtovala nakupe treh energetskih podjetij na Balkanu.

Za sedaj že bivšo upravo Petrola je najbolj usodna “napaka” napovedan prevzem hrvaškega energetskega podjetja Crodux v lasti hrvaškega generala iz operacije Nevihta. Lastnik Croduxa je znani hrvaški general Ivan Čermak, ki ima že vrsto let pomembno vlogo na hrvaškem trgu z naftnimi derivati. Leta 2013 je za sto milijonov evrov kupil 63 bencinskih servisov avstrijskega OMV, v tekmi za nakup pa premagal tudi Petrol.

O napovedanem prevzemu in preplačilu Croduxa v lasti hrvaškega generala iz operacije nevihta Ivana Čermaka, ki ima že vrsto let pomembno vlogo na hrvaškem trgu z naftnimi derivati smo pisali na Topnews v članku : Kaj je bilo usodno za upravo Petrola? Posel v Rusiji z ruskim tajkunom pod sankcijami ZDA Viktorjem Vekselbergom, napovedani prevzem in preplačilo Croduxa v lasti hrvaškega generala iz operacije nevihta Ivana Čermaka ali gradnja nove poslovne stavbe za 60 milijonov evrov – Pravo ozadje odstopa uprave Petrola. Hrvaški general Ivan Čermak, lastnik Croduxa, bi v primeru prevzema s strani Petrola spravil v žep najmanj 300 do 400 milijonov evrov. Prevzem Croduxa naj bi namreč Petrol stal dobre pol milijarde evrov, kar pa je bilo za nadzornike očitno nesprejemljivo.

Po tem, ko smo na Topnews.si razkrili, da so bili za upravo Petrola usodni posli v državah nekdanje Jugoslavije, predvsem na Hrvaškem, so zadevo v pomanjkanju informacij od nadzornikov uprave pograbili tudi drugi mediji. Tako se omenja nakup dela energetske dejavnosti, ki se ukvarja s poslovanjem s plinom in električno energijo, od hrvaške družbe Crodux. Ta je v lasti upokojenega hrvaškega generala Ivana Čermaka. Neuradno naj bi bil posel ter tudi nekateri drugi načrtovani prevzemi v regiji, kot so bili zastavljeni, po oceni nadzornikov finančno prevelik zalogaj. V tem kontekstu je poleg uprave Petrola posebej zanimiva vloga direktorja Geoplina Boštjana Napasta.

Seveda so nadzorniki, glede na to, da je Petrol v večinski državni lasti, čeprav so državo oziroma nadzornike podprli tudi nekateri drugi delničarji, kot je recimo Darij Južna, ki upravlja z več kot 10 odstotnim deležem Petrola in ima svojega človeka v nadzornem svetu naredili s pomanjkanjem jasnih informacij problem politiki, ki se mora sedaj zagovarjati zaradi odstopa celotne uprave. Če bi nadzorniki enostavno razrešili upravo in že v četrtek zvečer enostavno javnosti sporočili prave razloge zakaj mora uprava Petrola oditi bi seveda bilo ugibanj manj.

Premier Marjan Šarec, ki je očitno zavzel isto pozicijo kot pri prodaji Abanke v Državnem zboru, je dejal, da z njegove “strani zagotovo ni pritiskov (pri prodaji Abanke, op. a.)… V SDH imajo vsi nekajkrat višje plače od moje, zato verjamem, da so sami sposobni sprejeti odločitev.” Šarec je v zadnjih dneh večkrat javno zanikal ugibanja, da naj bi šlo za poskus LMŠ, da okrepi svoj položaj v pomembni gospodarski družbi. Je pa ob tem dejal, da so nekatere druge stranke iz koalicije že precej dlje na politični sceni.

Koordinator Levice Luka Mesec je danes pred novinarji v državnem zboru dejal, da je v ozadju odstopov politika, vendar, da sami ne sodelujejo pri kadrovskih odločitvah in da s tem nimajo nič. “Težko verjamem, da določena omrežja nimajo prstov pri tem,” pa je danes dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović, pri čemer ni želel špekulirati za katera omrežja naj bi šlo. V LMŠ po Golubovićevih besedah pozdravljajo premierjevo zahtevo, da SDH pridobi informacije o razlogih za odhod Petrolove uprave. “Verjamem, da bo o tem vlada tudi obvestila javnost,” je dodal.

Vodji poslanske skupine največje koalicijske stranke se sicer ne zdi primerno, da javnost ne bi dobila potrebnih informacij glede odhoda uprave največje slovenske družbe po prihodkih. “Ni primeren način, da se takšne stvari tako izpeljejo. V kolikor je nadzorni svet menil, da je uprava naredila karkoli narobe, bi moral o tem obvestiti javnost in sprejeti ustrezne odločitve,” je poudaril. Napovedal je, da bodo o tem spregovorili tudi v koaliciji.

Iz stranke SD so v luči tega že v soboto sporočili, da niso vpleteni v menjavo Petrolove uprave. “Nadzorni svet družbe je pri sprejemanju odločitev avtonomen in zanje tudi odgovarja,” so zapisali in dodali, da so jim znane le informacije iz medijev. V stranki pričakujejo, da so nadzorniki doslej in da bodo tudi v prihodnje ravnali odgovorno in z odločitvami prispevali k nadaljnjemu uspešnemu poslovanju in razvoju družbe. K temu po njihovem sodi tudi transparentno obveščanje vseh deležnikov in odgovornost za odločitve v skladu z načeli dobrega korporativnega upravljanja”.

Se pa o ozadju menjave pojavljajo že prve anonimke povezane predvsem s stranko SD in vodjem poslanske skupine Matjažem Hanom. Vsebina pa je naslednja: Vodja poslanske skupine Matjaž Han naj bi predsednika uprave Matjaža Berločnika tri leta prepričeval naj z njegovim oziroma povezanim podjetjem sklene nek posel, čemur naj bi se Berločnik najprej upiral. Nobeno presenečenje ne bo, če se bo na koncu pokazalo, da menjava nima prstnega odtisa vladajoče LMŠ ampak koalicijskega SD-ja, ki ima menda, po naših informacijah, že pripravljenega naslednika Tomaža Berločnika in sicer Boštjana Napasta, ki pa je očitno glavni človek v ozadju balkanskih poslov z Croduxom.

Boštjan Napast je zanimiv predvsem po tem, da je bil v preteklosti povezan tako z SDS-om Janeza Janše preko “operativca” Boruta Petka, kot tudi z SD-jem, preko Uroša Jauševca in Boruta Jamnika.