Kako je guverner BS Boštjan Vasle porinil nož v hrbet vladi Marjana Šarca – Bo Banka Slovenije na čelu z guvernerjem Boštjanom Vasletom državo “umetno” porinila v novo recesijo, v stilu, če krize ni, jo bomo pa naredili?

Da bi razumeli omejevalna ukrepa za potrošniška posojila bank in odnos med Banko Slovenije in vlado, se moramo vrniti nazaj na imenovanje guvernerja, ki ga je, kot smo na Topnews pisali v članku imenovala “nenačelna koalicija”: “Je guvernerja imenovala “nenačelna” koalicija”?

Kako tvegano je imenovanje Vasleta za guvernerja Banke Slovenije smo sicer opozarjali že pred imenovanjem, saj je guverner centralne banke, poleg predsednika vlade, vsekakor eden od najbolj pomembnih in vplivnih ljudi v državi za vodenje ekonomskih politik, v katero spada tudi monetarna politika, ki jo izvaja Banka Slovenije.

Ob potrditvi Vasleta, 6. decembra 2018, smo namreč zapisali: “Najprej je izvolitev Vasleta pomembna zaradi tega, ker je bil Vasle izvoljen z glasovi opozicije SDS, Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke, ki se jim je pridružila SAB in SMC, kar je pomenljivo. Seštevek glasov bi lahko bil tudi obris koalicije, o kateri se je špekuliralo že pred volitvami, in katera bi lahko ob morebitni vladni krizi sestavila novo vlado.

Opozicija je tokrat delovala taktično, saj je do konca taktizirala in ni hotela razkriti, kako bo glasovala, da ne bi pokvarila špila, ki je verjetno bil dogovorjen še pred Pahorjevim predlogom med Janezom Janšo in predsednikom države, ki si ni več mogel privoščiti, da bi padel še drugi njegov predlog za guvernerja”.

Banka Slovenije je namreč sprejela dva omejevalna ukrepa za potrošniška posojila bank. Zaradi strme rasti potrošniških posojil se je Banka Slovenije odločila za uvedbo dveh ukrepov, ki sta univerzalna za vse banke in hranilnice v Sloveniji. Zavezujoč ukrep bo postalo razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za del dohodka kreditojemalca, ki presega dvakratno minimalno plača.

Ročnost potrošniških posojil pa bo omejena na sedem let. Glede stanovanjskih posojil pa ostaja priporočilo bankam, da razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, ne presega 80 odstotkov.

Banka Slovenije bo, odvisno od banke, sicer dovolila nekatera odstopanja. Za potrošniška posojila do 15 odstotkov zneska na novo odobrenih posojil, ročnost pa ne bo smela preseči 10 let.

Kolikšen bo upad dobička bank zaradi novih ukrepov BS-ja, ni jasno. Tega viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc ni razkril, temveč je povedal le, da bodo ukrepi vplivali na dobičkonosnost bank, v BS-ju pa ocenjujejo, da bo učinek na dolgi rok tudi za banke pozitiven.

V Združenje bank Slovenije so o pretiranih ukrepih BS-ja zapisali: “Mnenje bančnega sektorja o pretirani omejevalni naravi sprejetega ukrepa potrjuje tudi nizka pojavnost neplačil prebivalstva, ki se je izkazala med izjemno zahtevnim gospodarskim ciklom v zadnji finančni in gospodarski krizi. Slovensko prebivalstvo tudi sicer sodi med najnižje zadolžena v Evropi, hkrati pa ima visoke rasti prihrankov. Poleg tega so, primerjalno gledano, ukrepe s podobnimi omejitvami sprejele le tri članice Evropske unije.”

Še bolj oster je bil odziv predsednika vlade Marjana Šarca glede zaostritve ukrepov na področju kreditiranja. Odziv PV Marjana Šarca glede zaostritve ukrepov na področju kreditiranja: Zagotovo gre za premalo premišljen ukrep, v škodo ljudi in tudi države, saj bodo ti ukrepi znižali potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti. Celoten odziv Marjana Šarca (si lahko preberete tu), v katerem je med drugim zapisal, da“zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki si jih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj bodo pri najemanju potrošniških in stanovanjskih kreditov onemogočeni tudi upokojenci. Gre tu za diskriminacijo posameznikov?

Zagotovo gre za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države, saj bodo ti ukrepi znižali tudi potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja. Na tem mestu je zagotovo vprašanje, ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo? Si želijo, da se ljudem življenjski standard še bolj zniža?… Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi”.

Guverner Vasle je na twitterju od Janeza Janše za ukrep že dobil “všečka”. Janša je glede odziva predsednika vlade Marjana Šarca na ukrepe Banke Slovenije zapisal: “Po enem letu španovije je tudi laiku jasno, da med ekonomskim znanjem Luke Mesca in Marjana Šarce ni nobene razlike.

Po enem letu španovije je tudi laiku jasno, da med ekonomskim znanjem Luke Mesca in Marjana Šarce ni nobene razlike. @vladaRS @sarecmarjan https://t.co/JRa0P45NJC

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 29, 2019

Čeprav ne poudarjamo preroških opozoril, ki smo jih na Topnews zapisali še pred imenovanjem novega guvernerja Banke Slovenije pa vseeno spomnimo na očitno spregledani zapis 6. decembra 2018, štirinajst dni pred imenovanjem guvernerja v državnem zboru v članku: “Kakšna zagotovila je v državnem zboru dobil predsednik Borut Pahor, ki za guvernerja predlaga “vojaka SDS”, ki je odigral dvoumno vlogo v času bančne krize?” V članku smo opozorili, da je bil Boštjan Vasle usoden že za dva predsednika vlade, takrat še v vlogi direktorja UMAR-ja, ki je pri reševanju bančne luknje pustil na cedilu že dva predsednika vlade (Boruta Pahorja in mag. Alenko Bratušek)

“Za nastanek bančne luknje je bilo dokazano bolj usodno obdobje 2010-2013. Banka Slovenije je v tistem obdobju lastniku bank večkrat predlagala, da se mora banke dokapitalizirati. Vlada Janeza Janše je dokapitalizacije izvedla, vlada Boruta Pahorja, ki je na premierskem položaju nasledil Janeza Janšo, pa ne. Vse evropske države so v tem obdobju odgovorno pristopile k sanaciji svojih bančnih sistemov. Slovenija, pod vodstvom Boruta Pahorja, pa tega ni storila. Tudi druga vlada Janeza Janše je ravnala modro in gospodarno in je banke ponovno dokapitalizirala. Krizne razmere je poskušala na začetku rešiti tudi mag. Alenka Bratušek, ampak je bilo že prepozno in je bilo za preživetje oziroma dokapitalizacijo nemudoma potrebno zagotoviti 3 milijarde evrov. Tega denarja davkoplačevalcev ne bi izgubili, če bi v letih 2010 in 2011 Borut Pahor, Boštjan Vasle in dr. Franci Križanič predhodno odgovorno ukrepali v skladu s priporočili Banke Slovenije…

Glede na navedeno, bi moral predsednik vlade RS Marjan Šarec še pred glasovanjem v državnem zboru »izmeriti temperaturo« pri svojih koalicijskih partnerjih in temeljito oceniti tveganja, ki jih prinaša scenarij, da bi del manjšinske vlade dobesedno za njegovim hrbtom in mimo LMŠ skupaj s opozicijo potrdil kandidata, ki še ni uspel prebrati statuta ESBC in ECB, ki je pri reševanju bančne luknje pustil na cedilu že dva predsednika vlade (Boruta Pahorja in mag. Alenko Bratušek) in ki lahko ponovno še tretjič odpove tudi v zapletenem in dolgotrajnem postopku ugotavljanja krivcev za bančno luknjo, ki bo potekel na relaciji državni zbor, Banka Slovenije in redna sodišča”.

Ob ohlajanju gospodarstva gre ukrep Banke Slovenije prav gotovo v smeri, da “umetno” porine državo v predčasno recesijo. V tem kontekstu lahko samo potrdimo razmišljanje, da gre zagotovo za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države, saj bodo ti ukrepi znižali tudi potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja.

Vprašanje, ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo, je zagotovo na mestu. Si želijo, da se ljudem življenjski standard še bolj zniža?