(VIDEO) Kdo bo prevzel morebitno odgovornost za padec vlade Marjana Šarca in odprl pot novi vladi Janeza Janše? SAB Alenke Bratušek, Desus Karla Erjavca ali Levica Luke Mesca, ki najbolj zvesto asistira Janši in Toninu

Dogajanje pred glasovanjem o Angeliki Mlinar je razkrilo več odprtih političnih front. Pokazalo se je namreč, da ima Alenka Bratušek očitno velike težave, saj bo kandidatka za ministrico za razvoj in kohezijsko politiko Angelika Mlinar, če bo seveda potrjena, že tretji minister na tem resorju.

Za potrditev Mlinarjeve je sicer potrebna navadna večina poslancev, vendar je zaenkrat, sodeč po današnjih izjavah in preprostem matematičnem seštevku, v parlamentu pat pozicija, in sicer 45 proti 45, ob pogoju, da bi seveda koalicijski Desus enotno podprl Mlinarjevo.

Ob sporih in napenjanju mišic med Erjavcem in Bratuškovo velja seveda omeniti, da niti Alenka Bratušek niti Karl Erjavec nista bila izvoljena v parlament in bi lahko teoretično že jutri, če bo šlo kaj narobe, ostala brez službe, kar seveda ni zanemarljivo in daje nekaj več možnosti za streznitev pred glasovanjem.

Blok proti izvolitvi Mlinarjeve za zdaj sestavljajo opozicijska SDS, Levica in NSi, prav tako pa tudi SNS. Slednji so sicer sprva napovedali podporo Mlinarjevi, a so si nato premislili. Vendar se lahko do jutri zvečer še marsikaj spremeni. Ali si bo v izredno napeti situaciji vzel še kdo “čas za premislek” ali pa izkoristil “jokerja” in, ali bodo njihove današnje napovedi vzdržale, bomo seveda videli šele jutri zvečer.

Je pa presenetljiv današnji agresivni napad na predsednika vlade Marjana Šarca s strani Alenke Bratušek, kar se sicer zdi kot brezupen poskus prevalitve krivde za morebitno neizvolitev Mlinarjeve zaradi njenega prevelikega taktiziranja pri iskanju odličnega kandidata ali kandidatke za ta pomemben resor.

Premier Marjan Šarec je tudi z odločitvijo, da ne bo umaknil Mlinarjeve, čeprav ni dobila podpore na hearingu, jasno nakazal, da zaupa presoji Bratuškove pri kandidaturi in je zato tudi predlagal Mlinarjevo. Nenazadnje se je predsednik vlade zelo potrudil, da je Mlinarjeva tako na hitro dobila državljanstvo, kar seveda ne bi bilo mogoče, če ne bi notranjega resorja vodil Boštjan Poklukar, se pravi minister na resorju, ki ga vodi LMŠ in tako hitro izpeljal postopka. Tako, da sta vlada in LMŠ naredila Bratuškovi veliko uslugo.

Zato je toliko bolj presenetljiva današnja izjava Bratuškove, da naj večino za izglasovanje ministrice zagotovi vladajoča LMŠ oziroma kar Marjan Šarec, češ, da je Mlinarjevo, kot je dejala Bratuškova, “mimogrede v državni zbor predlagal predsednik vlade, ker pač tako po naši ustavi je. To ni ministrica stranke SAB, ampak bo, če bo izvoljena, ministrica v vladi Marjana Šarca. Tako, da bi pričakovala nekaj več aktivnosti s strani predsednika vlade, da zagotovi dovolj glasov”.

In še, v odgovoru na vprašanje, kaj bi storila v primeru, da bi Mlinarjeva slučajno padla, je Bratuškova mirno dejala, da, če bi bila sama predsednica vlade, bi na Šarčevem mestu kar odstopila.

Imenovanje Mlinarjeve je nesrečno padlo v predkongresno dogajanje v Desus-u, kjer je Erjavec poleg tega, da se bori z Bratuškovo za upokojence, poskušal iztržiti še “diskvalifikacijo”, če se seveda izrazimo športno, Pivčeve, medtem ko Bratuškova po drugi strani od Šarca izrecno zahteva naj ji jutri zagotovi izvolitev Mlinarjeve.

Glede Desus-a pa je tako, da vodja poslanske skupine Franc Jurša, ki zvesto sledi Karlu Erjavcu, skuša pomagati šefu in na vsak način izsiliti od Šarca zamenjavo Aleksandre Pivec. To samo kaže na to, da ima Karl Erjavec velike težave in se boji spopada na odprti sceni 18. januarja letos. Zato se Erjavec na vse pretege trudi, da bi Pivčevo izločil in da ne bi prišla do “finala” na kongresu Desusa.

Gre za tipično znotraj strankarsko dinamiko oziroma kandidaturo dveh ministrov oziroma ministrice, ki jo skuša Erjavec preko Šarca zamenjati še pred kongresom.

Vendar je vsaj, kar se tiče Pivčeve in Erjavca, Šarec zelo jasno sporočil, da za nobeno ceno ne misli vplivati na interno dinamiko v Desus-a, še manj pa, da bi zamenjal enega od kandidatov za predsednika koalicijske stranke.

Levica, ki je svojevrsten ideološki otrok “akademskih levičarjev”, pa seveda preseneča s svojo opozicijsko držo, ki prekaša celo SNS Zmaga Jelinčiča in Janševe SDS, saj podporniki Levice sedijo tudi v Forumu 21. Levica pa je najbolj zagreto napadala kandidatko Mlinarjevo. In to kljub temu, da je več kot evidentno, da kandidaturo Mlinarjeve podpira tudi Gregor Golobič.

Pričakovano v kontekstu manjšinske vlade. Rezultat nima nobene zveze s kandidatko ali njeno predstavitvijo – enako usodo bi doživeli vsi aktualni ministri… https://t.co/67fbgKRaQO

— Gregor Golobič (@ZaresGregor) December 17, 2019

Čeprav nekateri vidijo Gregorja Golobiča kot “ideološkega očeta” Levice, kar sicer ne drži povsem, saj ima Levica še druga “ideološka jedra”, je pa res, da sta tako Gregor Golobič kot Roman Jakič iz SAB-a velika zagovornika in podpornika Angelike Mlinar.

V kuloarjih je sicer mogoče slišati špekulacije, da bi Levici z njenega strankarskega vidika bolj odgovarjala vlade Janeza Janše, saj bi, tako vsaj ocenjujejo v Levici, lahko dobili več na naslednjih volitvah. Po drugi strani pa nekateri “akademski levičarji” menijo, da bi bilo boljše, če so volitve čim prej, ker bi Janša ostal na sedanjih odstotkih, medtem ko bi obstanek vlade Marjana Šarca do konca mandata odprl možnosti SDS-a, da bi na naslednjih volitvah dobil več.

Pri Levici bi lahko v bistvu zelo enostavno poskrbeli, da bi bila Mlinarjeva izvoljena za ministrico, če ne bi jutri aktivno nasprotovali kandidatki za ministrico ali pa, če bi bili vsaj trije poslanci Levice vzdržani ali odsotni, kar bi pomenilo, da bi Mlinarjeva bila mirno potrjena za ministrico. Za Marjan Šarca pa morebitna nepotrditev Mlinarjeve sploh ni tako slaba opcija, saj se bo tako jasno pokazalo, kje je krivda za padec te vlade in morebiten nastop vlade Janeza Janše še med tem mandatom.

Še najbolj jeklene živce je ob dinamiki pred glasovanjem v izjavah pokazal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.

“Zavedamo se, da imamo manjšinsko vlado. Ne Alenka Bratušek ne Janez Janša ne Borut Pahor niso imeli manjšinske vlade. Vsi so imeli večinsko vlado in so bili v udobnem položaju, ker so imeli zagotovljene glasove. Manjšinska vlada pa teh glasov vnaprej na neko zaupanje nima zagotovljenih. In dejstvo je, da na vseh delovnih telesih nimamo večine in to mene ne preseneča, da gospa Mlinarjeva ni dobila zadostne podpore. Sem pa prepričan, da tako kot smo v LMŠ zagotovili glasove za proračun in za vse ostale akte, ki jih ta državni zbor sprejema, da se bomo potrudili in poskušali zagotoviti glasove tudi za ministrico. Nekateri politiko jemljemo kot neko aktivno delo, nekateri jo jemljejo kot prelaganje odgovornosti na druge,” je Bratuškovi odgovoril Golubović.

Na vprašanje, kako razume obnašanje Desusa in, ali je to začetek konca manjšinske koalicije ali kaj drugega, pa je Golubović dejal: “V koalicijski pogodbi zelo jasno piše v protokolu, da koalicija podpira imenovanje ministrov in da ne podpira interpelacij, zato je to dejanje (Desus-a) za mene osebno nerazumljivo in pričakujem, da bodo jutri na glasovanju enotno podprli kandidatko za ministrico”.