CNN: Evropo v prihodnjem letu čaka politični pekel
Brexit za Evropsko unijo predstavlja velik glavobol, saj je Združeno kraljestvo pred več kot tremi leti izglasovalo izstop iz Unije. Britanija je potrebovala za brexit več časa, kot je sprva načrtovala, celih 1274 dni, tri preložitve brexita in dvojne parlamentarne volitve.
CNN v svoji analizi piše, da je Bruselj vso svojo diplomatsko energijo porabljal za problem, imenovan brexit, medtem pa je ignoriral številne težave drugih držav članic. In te težave predstavljajo večjo dolgoročno grožnjo za preživetje evropskega projekta, kot bi ga lahko brexit sploh kdajkoli povzročil.
EU spodkopavajo predvsem njene članice, ki ignorirajo evropske zakone, odstopajo od visokih evropskih standardov varovanja človekovih pravic in se smejijo v brk svobodi izražanja, meni analitik CNN Luke McGee.
Ali lahko EU izključi državo članico, ki krši njene zakone?
Zadnji primer prihaja s Poljske, kjer je bilo vrhovno sodišče prisiljeno opozoriti vladajočo Stranko prava in pravičnosti, da bi pravosodne reforme, ki jih želi uvesti, lahko tako drastično kršile evropske zakone, da bi utegnila EU Poljsko izklučiti iz EU.
Seveda je to bolj dramatično kot realistično predvidevanje, saj Bruselj skoraj ne more izgnati svoje članice kljub temu, da bi predlagane reforme npr. na Poljskem vladi omogočile kaznovanje sodnikov za politični angažma in ne bi upoštevale zahteve EU po neodvisnosti sodstva od vlade.
Vse, kar lahko stori Bruselj pa je, da odvzame pravico državi članici do glasovanja v Evropskem svetu in drugih institucijah v skladu s členom 7 sporazuma EU, če ugotovi, da članica krši temeljna načela EU, vendar le, če vse druge članice sprejmejo takšno odločitev soglasno. Praktične možnosti za to pa so nične.
EU je že sprožila postopek na podlagi člena 7 proti Poljski in pred tem proti Madžarski, vendar ta pobuda doslej ni prinesla nobenih rezultatov.
Člen 7 ne deluje, ker se “delikventne članice” medsebojno ščitijo.
“Člen 7 ni bil zasnovan za reševanje razmer, v katerih obstaja več kot ena delikventna države,” je za CNN povedal Ronan McCrea, profesor evropskega prava na University College London.
Trenutno več takšnih “delikventnih držav” ustvarja razdor v Uniji. Madžarski premier Viktor Orban je že namignil, da bo vložil veto proti suspenziji Poljske. Madžarska enako podporo pričakuje tudi od poljskega predsednika Andrzeja Dude. Orban je v svoji devetletni vladavini izvajal napade na madžarsko sodstvo, akademijo, centralno banko in medije, vse pod okriljem “neliberalne demokracije”.
In na zadnjih evropskih volitvah maja letos so veliki proevropski bloki levega in desnega centra prvič izgubili večino, desničarski populisti in evroskeptiki pa so, čeprav niso povsem dosegli pričakovanega rezultata, postali resna sila v parlamentu.
Zavezništvo evropskih nacionalistov, od poljskih in madžarskih do nemških, avstrijskih, francoskih in italijanskih, ni od včeraj.
Predsednica Nacionalnega zbora (nekdanje nacionalne fronte) Marine Le Pen je lani sporočila, da je Evropa na “zgodovinski prelomnici” in da se “divja globalizacija bliža koncu”. Glavna spodbuda desničarskih populistov je, razen nesoglasja z Brusljem glede evropskih vrednot, migrantska kriza, ki jo želi Bruselj obravnavati skupaj, medtem ko države, kot je Madžarska, o tem ne želijo slišati.
Načrt desnih populistov je “uničiti Evropo”
Letos maja je Spiegel v velikem raziskovalnem članku opozoril na načrt desničarskih populistov, od Orbána in Le Penove do predsednika italijanske lige Mattea Salvinija, da “uničijo Evropo” znotraj njenih institucij. Hkrati je škandal s predsednikom Avstrijske liberalne stranke Heinz-Christianom Strachejem in njegovimi posli z ruskim oligarhom, ki so privedli do razpada avstrijske vlade, pokazali, koliko nacionalistov je nagnjenih k sodelovanju s tujimi in sovražnimi državami, kot je Rusija – in vse to počnejo medtem, ko se sklicujejo na “suverenost” in napadajo “centralistični” Bruselj.
Sicer pa je Evropski parlament izglasoval resolucijo proti Malti, ki poziva k odstopu premierja Josepha Muscata, ki ga resno obtožuje povezanosti z umorom preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizie.
“Dogodki na Malti v zadnjih letih so privedli do resnih in trajnih groženj pravni državi, demokraciji in temeljnim pravicam,” je sporočil Evropski parlament, ki pozdravlja opozorilo Evropske komisije, da se lahko proti Malti začne postopek tudi na podlagi člena 7.
Tudi Hrvaško je zadela kritika zaradi spodkopavanja evropskih vrednot glede svobode medijev
Hrvaška vlada je tudi pod pritiskom, poroča CNN, ker ni reformirala obstoječih zakonov, da bi zaščitila novinarje, ki zaradi opravljanja svojega dela prejemajo tožbe. Podobne kritike glede medijske svobode je EU naslovila tudi na Grčijo in Bolgarijo. Trenutno Evropa vztrajno napreduje v krizo medsebojnega zaupanja v skupne vrednote in zakone. In zaupanje je verjetno osrednji steber evropske enotnosti in stabilnosti.
Glede Hrvaške je treba omeniti tudi vse več obtožb, da hrvaška policija pretepa, nadleguje, ropa in nezakonito vrača migrante, ki jih ujame pri nezakonitem vstopu v državo. Tudi ta mesec je nemški evropski poslanec Erik Marquardt hrvaške policiste obtožil, da “ravnajo z ljudmi kot z govedom” in izjavil, da so migranti “življenjsko ogroženi na zunanji meji EU”. Vendar v nasprotju s svobodo medijev in drugimi evropskimi vrednotami je v zvezi s tem vprašanjem presenetljivo pomanjkanje odziva Evropske komisije.
EU bi lahko zrušilo zavračanje članic glede spoštovanja evropskih zakonov
Glavna težava je, da države članice EU nadzira Evropsko sodišče, nacionalna sodišča pa naj bi spoštovala evropsko zakonodajo.
“Mrežo pravil, po katerih države članice samodejno priznavajo odločitve drugih članic, ogroža spodkopavanje vladavine prava. EU je pravzaprav majhna birokracija in je v veliki meri odvisna od nacionalnih sodnikov in državnih uradnikov, ki izvajajo zakone,” poudarja McCrea.
Charles Crawford, nekdanji britanski veleposlanik na Poljskem, razmišlja podobno.
“Kaj bi lahko uničilo Unijo? Ne bodo je uničile same države članice, ki se bodo nekega dne sestale in rekle, da je vsega konec. To, kar bi lahko spodbudilo razpad Evropske unije, so tiste države članice, ki sporočajo: ne sprejemamo več primata zakonov EU-ja,” meni Crawford.
Korenček ali palica?
Evropa mora nujno ukrepati, če želi obstati. Vprašanje je le, kako si bo povrnila enotnost in zaupanje, s pomočjo korenčka ali palice? Poleg uporabe člena 7 lahko EU določi tudi, koliko proračuna bo država članica prejela na podlagi svojega ravnanja. In države, kot sta Poljska in Madžarska, zagotovo potrebujejo ta denar. Zato se postavlja vprašanje, koliko je Evropska unija pripravljena zaradi samoohranitve začeti bolj resno posegati v domačo politiko držav članic.
“To je za EU veliko večja grožnja kot brexit. Brexit bi lahko celo okrepil Unijo,” je prepričan McCrea.
