Trump zagrozil Iranu: Izbrali smo tarče, napad bo hiter in močen

Trump zagrozil Iranu: Izbrali smo tarče, napad bo hiter in močen

Predsednik ZDA Donald Trump je včeraj sporočil, da so ZDA določile 52 iranskih ciljev, ki jih bodo napadle, če Iran napade katerega koli Američana ali ameriške cilje kot odgovor na atentat na iranskega poveljnika Kasema Suleimanija.

Brez kazanja znakov, da bi želel umiriti stopnjevanje napetosti, ki jih je sprožil napad na Suleimanija, enega najvplivnejših ljudi Irana, je Trump na Twitterju zagrozil Iranu.

Napisal je, da Teheran “zelo pogumno govori o napadu na ameriške tarče” in da je Washington določil “52 iranskih ciljev”, od katerih so nekateri zelo pomembni za Iran in njegovo kulturo.

Ti cilji bodo “zadeti zelo hitro in močno,” je ameriški predsednik zapisal z velikimi črkami.

“ZDA ne želijo več groženj,” je dejal in dodal, da 52 tarč predstavlja 52 ameriških talcev na ameriškem veleposlaništvu leta 1979 v Teheranu.

Suleimani je bil ubit po Trumpovem ukazu v petek blizu bagdadskega letališča. V napadu je bil prav tako ubit vodja proiranske iraške paravojaške Abu Mahdi al Muhandis.

Iranske grožnje

Iranci so že v soboto napovedali, da bodo Američane kaznovali, kjer koli v svojem dosegu.

“Hormuška ožina je ključnega pomena za Zahod in skozi njo se vije veliko število ameriških rušilcev in vojaških ladij … Iran je že dolgo opredelil ključne ameriške tarče v regiji … V našem dosegu je približno 35 ameriških tarč, kot tudi Tel Aviv,” je sporočil general Golamali Abuhamzeh in omenil možnost napada na ladje v zalivu.

Iransko podporo “osi odpora” je napovedal tudi libanonski Hezbollah.

London je v soboto sporočil, da bo britanska mornarica zaščitila ladje, ki plujejo pod njeno zastavo skozi Hormoško ožino – najpomembnejši prehod na svetu za trgovino z nafto. Nemški zunanji minister Heiko Maas je v soboto napovedal, da bo poskušal neposredno govoriti z Iranom za zmanjšanje napetosti. Maas je razkril, da je v stiku s svojim britanskim in francoskim kolegom, šefom zunanje politike EU Josepom Borrellom in ameriškim državnim sekretarjem Mikeom Pompeom.

Britanski zunanji minister Dominic Raab se bo v četrtek srečal s Pompeom, s francoskimi in nemškimi kolegi, je sporočilo ministrstvo.

Napad v Iraku

Včerajšnja eksplozija je prizadela Zeleno cono ameriškega veleposlaništva v Bagdadu.

Iraška policija je potrdila, da je bila znotraj območja izstreljena raketa “Kačuša” kratkega dosega. Po prvih informacijah žrtev ni.

Rakete so zadele tudi letalsko iraško bazo Balad, je v izjavi zapisala iraška vojska. V tej bazi so nameščene ameriške čete.. Po prvih informacijah tudi tam ni žrtev.

Rakete so zadele tudi bagdadsko naselje Al-Jadriya, Reuters pa je poročal, da je bilo pet ljudi ranjenih.

Ena od raket, izstreljenih v Zeleni coni, je zadela hišo.

Protesti

Bela hiša je Kongres uradno obvestila o napadu na Suleimanija v soboto. Številni demokrati v telesu so kritizirali ameriškega predsednika, ker ni zahteval odobritve, niti ni obvestil Kongres o napadu.

Obvestilo je bilo poslano po zakonu iz leta 1973, imenovanem Zakon o vojnih silah, ki od vlade zahteva, da o tem kongres obvesti v 48 urah po izvedbi vojaške akcije. Trumpova vlada bi morala pojasniti okoliščine, pooblastila, pod katerimi je bil izveden napad ter pričakovani obseg in trajanje vojaške operacije.

Različica, poslana Kongresu, je zaupna in ni znano, ali bo Bela hiša izdala tudi javno različico, je dejal eden od uslužbencev organa, ki je spregovoril pod pogojem anonimnosti.

Demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je dejala, da napoved Bele hiše postavlja resna vprašanja glede časa, utemeljitve in narave odločitve vlade o napadu.

Demokratični senator Tim Kaine je v petek predlagal ukrep za razpravo in glasovanje v Kongresu glede nadaljnjih ukrepov ZDA proti Iranu.

V soboto so v ZDA in zahodnih državah potekali protesti proti ameriškemu napadu. Več sto protestnikov je na newyorški Times Square prispelo s transparenti “prenehajte bombardirati Irak” ter “ne vojni in sankcijam proti Iranu”, poroča DPA.

Pred Trumpovim stolpom v Chicagu se je zbralo približno dvesto ljudi, v Filadelfiji pa se je zbralo približno 500 ljudi, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo. Protivojni shodi so potekali tudi v Berlinu in kanadskih mestih Toronto in Ottawa.

COMMENTS

Wordpress (0)