Zakaj poročila Sove poleg Marjana Šarca najbolj zanimajo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in šolskega ministra Jerneja Pikalo?

Čeprav mediji v sobotnem intervju direktorja Sove Rajka Kozmelja za Sobotno prilogo Dela izpostavljajo predvsem politični nadzor Sove, ki se po Kozmeljevem mnenju očitno zlorablja, ter zaposlitev premierjeve znanke N.H. na Sovi, je intervju pravzaprav bolj zanimiv in poveden v tistem delu, ki govori o tem, kdo so najbolj aktivni uporabniki informacij Sove v političnem in državnem vrhu.

Na vprašanje, kateri minister je najbolj aktiven uporabnik informacij Sove, je Kozmelj navedel, da “poleg predsednika vlade po odzivnosti izstopata predvsem gospodarski minister Zdravko Počivalšek in šolski Jernej Pikalo”. “Ko sem prišel na Sovo, sem opazil, da takšnega sodelovanja z ministrstvi, ki bi si ga jaz želel, ni. Zdaj imamo tudi skupne sestanke, na katerih zadeve natančno prediskutiramo,”vendar o tem v nadaljevanju.

Intervju za Delo je bil namreč objavljen le dan po zaslišanju predsednika vlade Marjana Šarca pred Knavsom, zato najprej o parlamentarnem nadzoru. Rajo Kozmelj je povedal, da je za Sovo ta zadeva -zaposlitev premierjeve znanke – končana. “Pristojni organi so povedali svoje, mi smo vse ugotovljene manjše pomanjkljivosti odpravili. Očitno pa se politiziranje primera te zaposlitve, ki se vleče že od začetka, še kar nadaljuje. Če bi me vprašali, ali bi znanko premiera zaposlil znova, tudi če bi vedel, da je njegova znanka, je odgovor pritrdilen. Primer ocenjujem kot poskus povzročitve politične škode. Prisegam na strokovnost; če nekdo torej pogoje izpolnjuje, ga bomo zaposlili”.

Kozmelj pravi, da je od tega pravila odstopil samo enkrat, ko ni pa želel zaposliti hčerke svojega dobrega kolega, saj je ocenil, da bi lahko bilo to napačno interpretirano in bi se tako kandidatki in agenciji najverjetneje očitalo spornost zaposlitve. Po zaslišanju predsednika vlade Marjana Šarca v petek in pred tem v torek svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčeca, ko sta oba zanikala vpletenost v zaposlitev N.H. na Sovi nekateri skeptiki sicer dvomijo, da je zadeva za politične nasprotnike kabineta predsednika vlade s tem končana.

Celo več, zaslišanje naj bi bila samo past, v katero naj bi z zanikanjem vpletenosti dobili kabinet PV-ja, da bi ga lahko v nadaljevanju pri morebitni interpelaciji proti vladi ali ustavni obtožbi soočili z nekaterimi pričevanji in dokumenti, ki naj bi dokazovali nasprotno. Na to nakazuje tudi sporočilo Konva po petkovem zaslišanju, kjer Knovs ugovarja Šarcu: Nataša Hribar je imela pri zaposlitvi na Sovi posebno obravnavo.

Vendar, kot rečeno, bolj zanimiv je intervju direktorja Sove Rajka Kozmelja, ki govori o gospodarskih interesih držav in predvsem o omrežjih, ki bi se rada na vsak način iz ozadja “vodila državo, čeprav niso nastopila niti na volitvah in pravzaprav rušijo vsako aktualno vlado, v kolikor ne streže njihovim interesom.

V tem kontekstu je zanimivo vprašanje novinarske Suzana Kos, da ima recimo Modra zavarovalnica, ki ponuja dodatno pokojninsko zavarovanje vsem javnim uslužbencem, strežnike v tujini. Ali je to lahko za vas problem?

Modra zavarovalnica osebnih podatkov uslužbencev agencije ne poseduje, temveč je agencija to problematiko zaradi zavedanja s povezanimi tveganji uredila drugače. Želeli oziroma svetovali bi, da bi enako ravnali tudi drugi državni organi oziroma ustanove. Odgovor, da so podatki na strežnikih kriptirani, ni dovolj, saj se lahko vsaka kriptozaščita razbije.

Tega niso uredili vojaški obveščevalci?

Tega ne morem komentirati. Morda gre za domnevo, ki je nihče ni natančno preveril. Za Sovo pa sem zadevo natančno preveril.

Če si lahko v tem kontekstu privoščimo droben namig Sovi, vsaj po naših informacijah iz preko 300 strani različnih dokumentov, tudi originalnih kopij iz različnih registrov, ki smo jih v redakciji Topnews.si pridobili iz tujih virov, lahko zapišemo, da Modra Zavarovalnica oziroma omrežje Boruta Jamnika v tujini nima samo strežnikov, ampak izredno razvejano in zapleteno mrežo podjetij različnih odvetniških pisarn znanih slovenskih in tujih odvetnikov in posameznikov tudi iz domače politike, preko katerih tudi iz tujine na različne načine vpliva na prevzeme in na celotno gospodarsko ter politično dogajanja v Sloveniji.

Zato niti ni presenetljiva izjava direktorja Sove Rajka Kozmelja, da informacije in poročila Sove najbolj zanimajo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Delov intervju direktorja Sove Rajko Kozmelja, predvsem glede vitalnih gospodarskih interesov države, povzemamo v celoti.

Rajko Kozmelj: “Poleg predsednika vlade lahko rečem, da po odzivnosti izstopata predvsem gospodarski minister Zdravko Počivalšek in šolski Jernej Pikalo. Ko sem prišel na Sovo, sem opazil, da takšnega sodelovanja z ministrstvi, ki bi si ga jaz želel, ni. To sem že spremenil.

Kdo je najbolj aktiven uporabnik med ministri?

Poleg predsednika vlade lahko rečem, da po odzivnosti izstopata predvsem gospodarski minister Zdravko Počivalšek in šolski Jernej Pikalo.

Ko sem prišel na Sovo, sem opazil, da takšnega sodelovanja z ministrstvi, ki bi si ga jaz želel, ni. To sem že spremenil, zdaj imamo tudi skupne sestanke, na katerih zadeve natančno prediskutiramo. Sodelovanje je zagotovo tesnejše kot v preteklosti. Agencija poroča zakonsko določenim prejemnikom, nima pa vpliva na odločitev. Na dodatna povpraševanja prejemnikov informacij agencije se vedno ažurno odzovemo in v okviru svojih pooblastil sodelujemo, nismo pa tisti, ki bi odločali, v kakšni meri bodo naše informacije dejansko uporabljene ali upoštevane pri političnih odločitvah.

Koliko se Sova ukvarja z gospodarstvom? SDH je prodala veliko premoženja, a ni prejemnik Sovinih poročil. Spremljali ste tudi Miodraga Kostića.

Gospodarstvo zahteva strokovnjake, a jih imamo v agenciji bistveno premalo, imeti morajo zelo veliko znanja ter sposobnost ocene, za kakšnega tujega investitorja na primer gre. Prejemniki informacij Sove so zakonsko določeni, njih agencija obvešča, odloča pa agencija ne. Prejemniki informacij agencije so tudi pristojni ministri, ko gre za zadeve z njegovega področja dela.

Če prejme našo informacijo minister, ki predstavlja vlado v skupščini SDH, bi lahko sklepali, da naša informacija do SDH vendarle pride. Ob tem pa je treba vedeti tudi, da agencija tesno sodeluje z resornimi ministri v aktualnih zadevah nacionalnega pomena.

Zdi se, da je kakšno poročilo Sove, ki ste ga pripravili za odločevalce, nastalo s »pomočjo« določenih centrov moči pri nas. Je mogoče, da vplivajo na to, kar pripravite za odločevalce?

Težko. Informacije, ki bi na primer prišle iz več navidezno nepovezanih tajnih virov, dejansko pa iz enega dobro koordiniranega centra moči, in s tem zavedle nas ter v končni fazi odločevalce, skušamo kar se da omejiti. Tako s tem, da sta operativa in analitika samostojni in avtonomni pri svojem delu, kot tudi s stalnim spremljanjem in ocenjevanjem kvalitete in zanesljivosti virov informacij in samih informacij. Preden se torej spusti naprej kakšno informacijo zunanjemu naročniku, je treba izpolniti kar nekaj kriterijev za visoko raven preverjenosti. Tako preprečujemo, da bi nas oziroma odločevalce interesni centri moči »vodili«.

Če želimo dobre informacije, moramo delati dolgoročno in stkati dobro mrežo kontaktov in tajnih izvorov. K temu smo pristopili bolj proaktivno, začeli smo torej tkati mrežo okoli tistih interesnih ciljev, za katere ocenjujemo, da nas bodo odločevalci povprašali po določenih informacijah. To delamo zdaj učinkoviteje, ker delamo bolj usmerjeno, čeprav so naši kadri omejeni. Število virov je pa žal omejeno, hkrati pa imamo v Sovi tudi za vsa področja dela skupaj okoli 150 ljudi premalo, da bi lahko delali tako, da bi bili lahko zadovoljni – zlasti po gospodarstvu. Ta vlada je Sovi sredstva povišala za 33 odstotkov za leto 2020 in za 36 odstotkov za leto 2021 glede na veljavni proračun 2018. Problem pa ostaja, kako pridobiti ustrezne kadre, ki bodo pripravljeni delati za tako nizko plačo….

Modra zavarovalnica, ki ponuja dodatno pokojninsko zavarovanje vsem javnim uslužbencem, ima strežnike v tujini. Ali je to lahko za vas problem?

Modra zavarovalnica osebnih podatkov uslužbencev agencije ne poseduje, temveč je agencija to problematiko zaradi zavedanja s povezanimi tveganji uredila drugače. Želeli oziroma svetovali bi, da bi enako ravnali tudi drugi državni organi oziroma ustanove. Odgovor, da so podatki na strežnikih kriptirani, ni dovolj, saj se lahko vsaka kriptozaščita razbije.

Tega niso uredili vojaški obveščevalci?

Tega ne morem komentirati. Morda gre za domnevo, ki je nihče ni natančno preveril. Za Sovo pa sem zadevo natančno preveril.

Za konec lahko rečemo, da do sedaj nobeni vladi v zadnjih dveh desetletjih ni uspelo dobitki bitke z gospodarskim omrežjem, ki je ravno zaradi kapitalskih vzvodov veliko močnejše od same izvršilne oblasti, ni uspelo dobiti bitke, pri čemer se postavlja vprašanje, kdo pravzaprav vodi državo. Oblast, ki je bila izvoljena na volitvah ali tisti, ki preko kapitalskih in medijskih vzvodov predvsem, pa preko odvisnosti političnih strank od omenjenih omrežij, rušijo in sestavljajo vlade, pač odvisno od tega, koliko so kooperativne ali nekooperativne z interesi omrežja.