(VIDEO) – Vzdušje v državi je bilo včeraj podobno, kot da bi se vrnili v leto 1994, v čas največje politične afere Depala vas, ki je odnesla Janeza Janšo. Včeraj se je, kakšna ironija zgodovine, Janša vrnil na velika vrata, se je vrnil tudi “Paravomo”?

Tisti z malo daljšim zgodovinskim spominom se verjetno spomnite “famoznega” leta 1994, ko je takratni predsednik vlade Janez Drnovšek zamenjal takratnega obrambnega ministra Janeza Janše zaradi prekoračitve pooblastil vojske pri aretaciji civilista.

Povod za afero je bila aretacija tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja 20. marca 1994 v Depali vasi pri Domžalah. Aretacijo so izvedli štirje pripadniki Slovenske vojske, vsi pooblaščene uradne osebe: Darko Njavro, Robert Suhadolnik (pripadnika 1. specialne brigade MORiS), Simon Krejan in Andrej Podbregar (pripadnika VOMO).

Kot utemeljitev aretacije je bilo navedeno dejstvo, da je Smolnikar zbiral zaupne informacije in imel v lasti zaupne dokumente MORS, ki jih je pridobil nezakonito.

Smolnikar je namreč prek svojega »špiclja« Mitjo Kunstlja pridobival različne dokumente MORS, ki so bili kasneje objavljeni v Mladini in Nedeljskem dnevniku. Mimogrede, tokrat je vlogo Mladine in Nedeljskega Dnevnika prevzel Bojan Požar. Zaradi nezakonitih nočnih vaj pod imenom “MANEVER”, ki jih je podpisal Tone Krkovič in predvidevanja, da se v Sloveniji pripravlja državni udar, je policija začela zbirati informacije o delovanju MORS.

Po aretaciji so na račun Janše letele obtožbe o prekoračitvi pooblastil zaradi aretacije »civilista«. Zaradi tega je bila ustanovljena komisija Državnega zbora za preiskavo afere Depala vas, ki jo je vodil pravnik France Bučar ter skupna komisija na obrambnem in notranjem ministrstvu.

Tokrat za razliko seveda ni bil odstopljen minister za obrambo, ampak je že pred tem odstopil predsednik vlade Marjan Šarec.
Včerajšnje dogajanje pa je bilo, kakšna ironija zgodovine, ravno obratno. Predvsem pa so bile zamenjane vloge akterjev.

Janez Janša, ki so ga leta 1994 odstavili, ker naj bi vojska posegla v civilno sfero, je dobil zeleno luč in zagotovilo Zdravka Počivalška, da bo v njegovo novo koalicijo pripeljal devet poslancev SMC-ja, kar je pravzaprav ključna točka sestavljanje tako imenovane Janševe koalicije, ki bo v primeru, da bo ostalo pri kompoziciji SDS, NSi, SMC, Desus, imela 47 glasov plus dva poslanca narodnosti.

Toliko o Janši. Večja ironija zgodovine pa je dejstvo, da je med protestniki pred parlamentom, kjer se je leta 1994 zbralo 30.000 ljudi takrat bil mladi Damir Črnčec, ki je, kot zagrizen podpornik Janše, protestiral proti njegovi odstavitvi, kar mu je odprlo kariero na ministrstvu za obrambo, kot šefa Voma in kasneje kot direktorja obveščevalno varnostne službe Sove.

Včeraj pa je Črnčec dal izjavo novinarjem na Kongresnem trgu o tem, da je delovanje Knovsa, “popolna politizacija in poskus pridobivanja nekih stvari s strani teh institucij, za katere niso pristojni. Hkrati pa, kot lahko spremljamo danes, tudi javno izrekanje groženj tako odgovornim kot tudi zaposlenim (na policiji). In to je nekaj kar je zaskrbljujoče za eno resno demokracijo.”

Črnec, ki je imel, če sledimo analogiji Depale vasi vlogo MK, je glede sledenja njemu osebno in celotnega dogajanja dejal: “Saj veste govorice o Paravomu, te govorice so bile vedno prisotne. Tudi sam se ne morem znebiti vtisa, da sem bil spremljan in pod nadzorom s strani nekih parastruktur, ki jasno vodijo k določenemu političnemu subjektu, ampak vse te stvari počasi naplavijo in se pokažejo v vsej svoji polni luči”.

Črnčecu je bila tokrat, kot rečeno, namenjena vloga Milan Smolnikarja, češ da je “organiziral” vohunjenje za SMC-jem in Desusom. V zadnjih dneh so se v kuloarjih, predvsem s strani posameznikov iz SDS, širile informacije, da naj bi imel krog Marjana Šarca v rokah policijske kartoteke prvaka SMC Zdravka Počivalška in predsednice DeSUS Aleksandre Pivec, kar naj bi jima preprečevalo vstop v Janševo koalicijo. Reakcije politike, predvsem nekdanjih koalicijskih partnerjev LMŠ, so bile včeraj več kot zanimive, saj so situacijo izkoristili za obračun v stilu “Et tu, Brute?” ter obredno skupinsko “zaklali” nekdanjo koalicijsko partnerico in predvsem poravnavali račune s predsednikom vlade v odstopu Marjanom Šarcem ter njegovim sekretarjem Damirjem Črnčecem. Najdlje je šel Jernej Pavlič iz SAB-a, češ, da so policisti ob polnoči “postavljali čudna vprašanja sinu Alenke Bratušek, ko so ga ustavili v prometu. “Boli njih džoko”, kot bi rekel Erjavec, za policijo za državo in za institucije. Glavno je da obračunajo z LMŠ in Šarcem ter Črnčecem, ki ga ta trenutek bolj sovražijo kot Janšo. Skratka šlo je za velik politični obračun.

“To spada v tako imenovano sfero širjenja fake news, ki jih širijo iz točno te politične stranke skozi točno te politične portale z zelo jasnim ciljem, torej diskreditacije mene osebno in nenazadnje tudi tistega strašenja potencialnih potencialnih koalicijskih partnerjev. saj veste primite tatu, kriči ravno tisti, ki je največji tat”, je včeraj zagotavljal Črnčec in dodal:

“Slovenija je v času, ki je predvolilni čas, nedvomno je čas po odstopu ‘predsednika vlade in je čas tudi, kjer seveda, ko je vedno bolj nervozen gospod Janša, ki želi sestaviti koalicijo, in počne vse mogoče, da bi do tega prišlo, in vsi ti molki in napadi, o katerih smo se prej pogovarjali, so del tega. Jaz osebno pa seveda mislim, da so tukaj meje in mere in sesuvanje inštitucij države, kjer je treba jasno povedati, da tako ne gre”.

Če je Črnčec leta 1994 protestiral proti odstavitvi Janše, je prav v teh dneh dobil svojega naslednika mladega Črnčeca – Žana Mahniča, ki se že vidi v vlogi ministra enega od represivnih organov ali pa vsaj v vlogi šefa kakšne tajne službe. Temu primerni so seveda tudi njegovi javni nastopi. Mimogrede dobrohoten nasvet Janezu Janši po prevzemu oblasti, naj daleč vstran od izvršilne oblasti umakne Žana Mahniča, če hoče biti vsaj nekaj mesecev na oblasti, ker je tip enostavno nevaren in nima nobenega občutka in mere. Z nočno akcijo in včerajšnjimi izjavami je Mahnič Janši skorja ogrozil sestavo vlade.

Še en paradoks zgodovine pa je, da je bila tokrat zamenjana vloga. Če je bilo pri aferi Depala vas takrat na tapeti ministrstvo za obrambo, ki ga je vodil prav Janez Janša, je tokrat bilo na tapeti ministrstvo za notranje zadeve in policija z direktorico Tatjano Bobnar, ki je bila šokirana nad ravnanjem Mahniča na policiji v času nadzora.

“V svoji 27-letni karieri sem doživela že različne stvari, nikoli pa nisem in ne bom popustila pod nobenim pritiskom,” je dejala. Po njenih besedah namreč policija na neodvisnosti stoji ali pade. Obenem pa je pozvala, naj se “politične kampanje gredo z argumenti, ne pa z izmišljenimi zgodbami na račun policije in z žuganjem in s pritiski na njeno vodstvo”.

Mahnič je namreč skupaj s Černačem in Simeunovičem v vlogi podpredsednika Knovsa v torek opravil nenapovedan nadzor, pri katerem je preverjal “informacije o domnevnem vohunjenju kriminalistov za člani strank, ki se dogovarjajo o oblikovanju nove koalicije, za katerim naj bi stal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec.

Tatjana Bobnar je v zvezi s tem dejala: “Zato na konkretna vprašanja o operativnih zadevah, o odprtih predkazenskih postopkih, ki so bili v javnosti večkrat izpostavljeni in pri katerih policija ni izvajala prikritih preiskovalnih ukrepov, nismo odgovarjali oziroma niso dobili na vpogled zahtevane dokumentacije, ne glede na to, da me je Žan Mahnič opozoril na mojo prihodnost,” je dejala.

Kot je dodatno pojasnila, so se vprašanja pooblaščene skupine Knovsa nanašala tudi na vpoglede policistov v podatke o določenih politikih in predkazenski postopek, začet marca 2018 zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

“Na konkretna vprašanja o odprtih predkazenskih postopkih, o katerih je bilo v javnosti govora, nismo odgovarjali,” je pojasnila Bobnarjeva. “Vprašanje se je nanašalo tudi na predkazenski postopek, ki smo ga začeli marca 2018. Zanimalo jih je, kdo je vpogledoval v evidence posameznih ljudi,” je dodala. Bonarjeva je imela v mislih preiskavo, ki jo od marca 2018 vodijo po izbruhu afere o nezakonitem posojilu državljanke BiH Dijane Đuđić stranki SDS (stranka SDS je prvi obrok v višini 150.000 evrov vrnila).

V sklopu tega postopka naj bi policija preiskovala tudi finančne injekcije z Madžarske. Direktorica policije včeraj sicer ni konkretno govorila o preiskavi financiranja SDS.a Kot je dodatno pojasnila, so se vprašanja pooblaščene skupine Knovsa nanašala tudi na vpoglede policistov v podatke o določenih politikih in predkazenski postopek, začet marca 2018 zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.

Zato naj bi poslanca SDS, Žan Mahnič in Zvonko Černač institut parlamentarnega nadzora policije izkoristila tudi za to, da prideta do podatkov, ki se tičejo preiskave, povezane z njuno stranko. Grožnje Mahniča direktorici policije Bobnarjevi seveda niso nove, saj je Mahnič podobno formulacijo “o tem naj razmisli o svoji prihodnosti, “češ kaj boste delali, ko bo na oblast prišel SDS in Janez Janša”, izrekel že direktorju Kozmelju na seji Knovsa. O tem obstajajo seveda stenogrami sicer zaprte seje.

In če se vrnemo k analogiji zadeve Depala vas, zaradi katere je bila ustanovljena komisija Državnega zbora za preiskavo afere Depala vas, ki jo je vodil pravnik France Bučar ter skupna komisija na Obrambnem in Notranjem ministrstvu, se je podobna situacija zgodila včeraj. Komisija je leta 1994 ugotovila, da je prišlo do prekoračenja pooblastil, na podlagi česar je takratni predsednik vlade Janez Drnovšek podal predlog za razrešitev takratnega ministra za obrambo Janše. Predlog je podprl državni zbor in Janša je bil razrešen.

Včeraj pa je Žan Mahnič komisijo o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler zadolžil z novimi nalogami in sicer”, da začenja s preiskovanjem morebitne zlorabe obveščevalno-varnostnih služb proti poslancem in ministrom iz političnih namenov”.

Od afere Depala vas je v Sloveniji razvidna delitev na t.i. »pomladne stranke« in »stranke tranzicijske levice«. Z obtožbo, da so vojaške osebe aretirale civilno osebo na civilnem prostoru in da so jo »aretirali na grozovit in protipraven način«, so bili vsi štirje pripadniki Slovenske vojske posledično kazensko ovadeni.

Sodni epilog je afera doživela šele julija 2003, ko je sodišče oprostilo vse štiri, z obrazložitvijo, da način odvzema prostosti ni bil »grozovit«, samo dejanje protipravnega odvzema prostosti »na negrozovit način« pa je takrat že zastaralo. Obdolženci so se pritožili na razsodbo zaradi nezakonite in nepravilne obrazložitve. Višje sodišče je oprostilno sodbo potrdilo, tudi glede pravne podlage za oprostitev, ki so ji obdolženci ugovarjali, je pa obdolžencem pritrdilo, da obrazložitev ni bila povsem pravilna.

Kakšen bo epilog afere, ki je v državo vrnila duh Depale vasi, bomo seveda šele videli.