Korona virus v slovenskih medijih očitno načel tudi zdravo pamet, histerija pa se spreminja v kolektivno norost – Negativna plat histerije je, da Slovenci množično kupujejo zaloge in praznijo ali kar dobesedno “ropajo” trgovine – Komu koristi delanje panike in strahu in “kdo bo ustavil konje”?

Medijska histerija okoli korona virusa presega rekorde v številu objav v medijih. V podjetju Press Clipping ugotavljajo, da število objav v medijih daleč presega poročanje o prejšnjih virulentnih obolenjih, kot tudi o begunski krizi in migrantih. Kumulativno je preseglo tudi število objav o dosedanjih vojnah in vojnih žariščih.

Za spremljanje korona virusa, ki je zasenčilo vse ostalo dogajanje v državi, bi vsaj sodeč po nekaterih medijskih in drugih odzivih lahko rekli, da očitno ne napada samo dihal, ampak, da globoko načenja tudi zdravo kmečko pamet.

Kolektivna histerija, ki je svoj vrhunec dosegla včeraj, ko je bila razglašena epidemija in kjer sta tako stara kot nova ministrska ekipa stopili pred medije, se je odrazila v tem, da so ljudje v številnih trgovinah v nekaj urah dobesedno izropali trgovske police. Prazne police, ki jih vidite na sliki, je včeraj posnel urednik Reporterja Silvester Šurla.

Medtem ko si politika nabira politične točke na korona virusu, pa je to seveda zelo kratkoročno početje, saj izrednih volitev ni na vidiku, ampak danes zvečer normalna menjava na oblasti, pa bo prav politika tista, ki bo morala na koncu sama sanirati negativne posledice “kolektivne norosti”, ki se že kaže na številnih področjih.

Najbolj očitno pa v praznjenju trgovinskih polic in zalog hrane.

Bolj ko bo politika vzpodbujala histerijo namesto racionalnosti in uporabe zdrave pameti, večje bodo posledice predvsem na narodnogospodarskem vidiku in dlje časa bo trajala sanacija razmer in hujše bodo posledice.

Predstavitev ukrepov za zajezitev korona virusa pušča vtis, da gre za tekmovanje med staro in novo politično garnituro, kdo bo “hudiča narisal bolj črnega”. Na koncu bo več stečajev podjetij in posameznikov kot smrti zaradi korona virusa, je včeraj na tviterju zapisal eden od profesorjev Pravne fakultete.

Nasploh je dogajanje na družbenih omrežjih, kjer “wannabe impro strokovnjaki” tekmujejo, kdo bo napisal večjo norost in bolj prestrašil ljudi ter koronavirus zlorabil za navijanje za svojo politično opcijo. Konkretna posledica tega je recimo, da so na primer nekateri Iranci verjeli, da alkohol ubija koronavirus: 27 ljudi umrlo zaradi zastrupitve z alkoholom, kar je bilo v tistem trenutku več več kot za koronavirusom. Pri nas pa se širjenje panike in strahu kaže v tem, da so ljudje včeraj pokupili vse zaloge wc papirja.

Če bo še nekaj dni namesto strokovnjakov in predstavnikov zdravstvenih ustanov ter civilne zaščite nastopala v prvih vrstah politika, se utegne zgoditi, da bo koronavirus imel pustil tako trajne posledice za državo, ki jih enostavno ne bo mogoče več sanirati in situacija utegne uiti nadzoru. Ko bo na koncu zmanjkalo vsega, se bo začel boj za preživetje.

Češki predsednik Miloš Zeman je paniki glede koronavirusa dejal, da bodo “tisti, ki so podlegli paniki, sedaj pol leta izmenično jedli riž in testenine”, saj so pokupili vse zaloge omenjenih trajnih živil v trgovinah kljub temu, da je omenjenih živil v državi več kot dovolj.

Koronavirus postavlja rekorde tudi na medijskem področju in številu medijskih objav. Znatno presega objave o prejšnjih virulentnih obolenjih, kot tudi o begunski krizi in migrantih. Vse kaže, da bo s sedanjo dinamiko število medijskih objav kumulativno preseglo tudi število objav o dosedanjih vojnah in vojnih žariščih.

Kot ugotavljajo v Press Clippingu, ki že 25 let spremlja in analizira medijske objave, je “ob včeraj razglašeni epidemiji ključna pravilna obveščenost javnosti oz. prebivalstva. “Iz naše analize je razvidno, da mediji svoje delo opravljajo zavzeto in ažurno. To potrjujejo številke, “ugotavljajo v Press clippingu.

V zadnjem tednu februarja je število objav preseglo število 4500, podoben nivo pa so dosegle tudi v prvem tednu marca (4709).

Skupaj smo o koronavirusu v slovenskih medijih do 11.3.2020 zasledili 18.908 objav. Že zdaj lahko trdimo, da bo publiciteta presegla tudi poročanje o begunski krizi 2015, ko smo na to temo v slovenskih medijih od septembra do decembra v 4 mesecih zasledili 20.453 objav.

V naslednjih dneh bo dnevno število objav verjetno še naraslo, vendar se bo rast na neki točki ustavila, ko bomo dosegli maksimalno število objav, ki jih slovenski mediji lahko o tej tematiki ustvarijo in objavijo v enem dnevu.

Mediji po mnenju Press Cplippinga pri obveščanju opravljajo svojo funkcijo. V januarju s poročanjem o dogajanju na Kitajskem, februarju s poročanjem o dogajanju v Italiji ter marcu, ko se je v virus razširil tudi k nam. Število objav se je stalno povečevalo in doseglo nivo, ki je glede na resnost krize ustrezen, saj bomo morali v naslednjih dneh in tednih vsi skupaj in vsak posebej s svojim vedenjem prispevati k razpletu situacije.

Koronavirus je svoj pohod pričel na Kitajskem v začetku decembra 2019. Prve informacije o njem so bile v Sloveniji objavljene 9. 1. 2020 v skupaj 10.ih objavah. Število objav se je v naslednjih tednih v slovenskih medijih povečalo eksponentno (glej graf 1). V tretjem tednu še lahko govorimo o podobni ravni števila objav kot pri ptičji gripi* leta 2005, konec januarja pa številke že dosežejo nov nivo, 1000 objav na teden. V tistem obdobju so poročali o prvih smrtnih primerih na Kitajskem. Od takrat se pod to raven niso več spustile. Čez dober mesec, natančneje 24. 2. (glej graf 2), je število objav doseglo nov nivo, izbruh okužbe so takrat zajele Italijo. V Slovenskih medijih se je število objav dvignilo nad 700 objav dnevno. Slovenci so se množično odpravili po zaloge.