Kako je prva žrtev vojne proti koronavirusu postala resnica? Še en fenomen korona krize, kot so laži, denunciacije in manipulacije, ki ogrožajo osnovno človečnost

Kako je prva žrtev vojne proti koronavirusu postala resnica? Še en fenomen korona krize, kot so laži, denunciacije in manipulacije, ki ogrožajo osnovno človečnost

Ali pod škornjem Covida 19 umira demokracija? MSM mediji, predvsem televizije, so čez noč spremenile v čisto propagando in širijo lažne novice. Korona kriza bo vsekakor predmet številnih analiz še desetletja na različnih področjih. Pri delovanju zdravstva, politike kriznega menedžmenta, gospodarstva, šolstva, skratka vseh podsistemov družbe, ki so odpovedali praktično čez noč na celi črti. Za vsako delovanje, tudi krizno, so še posebej pomembni mediji. ki so se, vsaj nekateri, tako rekoč čez noč spremenili v čisto propagandna orodja,

Cilj propagande je vpliv na javno mnenje v političnih, ekonomskih, psiholoških in drugih okvirih. Ker je propaganda mnogokrat enačena tudi z manipulacijo, je v slabšalnem smislu lahko pojmovana kot potvarjanje ali namerno prikrivanje (t. i. »lažna propaganda«) dejstev.

To je fenomen, o katerem razmišljam ves čas od izbruha koronakrize. Kot mlad novinar sem namreč na lastne oči videl, kaj pomeni, če mediji postanejo čisto propagandno orodje, kar se je zgodilo konec 90-tih let v Srbiji pod Miloševičem. Spomnim se beograjske televizije in prvih let pod Mitevićem, ki je televizijo preko svojega prijatelja spremenil v glavno propagandno orodje svoje oblasti.

Vemo tudi, kako se je končalo s krvavo vojno in na koncu v Haagu. Mislil sem, da nikoli več v življenju tega “filma” ne bom videl in da je bilo vse skupaj pač posledica razpada političnih blokov držav in posebnega družbenega stanja po padcu Berlinskega zidu.

Zato sem bil toliko bolj šokiran, kako je mogoče, da so od prvega dne tako imenovani MSM mediji, predvsem televizije z redkimi izjemami, čez noč postale čisto propagandno orodje, kjer so v trenutku izgubili vso kritično distanco in postali čisto orodje ne samo za sporočanje ciljnih novic, ampak naročenih propagandnih akcij, kjer se je posebej prejšnji vikend proslavili POP TV.

Pri tem priporočam še enkrat s časovno distanco v branje Miho Mazzinija v zapisu “Zagrenjena psiha teh nesrečnikov hoče vse stlačiti v blato,” kjer je na najboljši možni način opisal manipulacijo in asistenco medijev, kjer so preko čiste manipulacije dosegli, da so vse državljane naredili za potencialne kriminalce in rešitelje odloka o karanteni. To je res zavidanja vreden fenomen, ki si ga je potrebno zapomniti za zgodovino.

Bom pojasnil. Prejšnji konec tedna so novinarji Pro Plusa medijske hiše POP TV kot najbolj okoreli denunciatorji lovili nekaj posameznikov po turističnih središčih in z manipulacijo slike prikazovali, kako ljudje masovno ne spoštujejo karantene, čeprav je bilo, po pozorni analizi posnetkov, mogoče takoj ugotoviti, da enostavno ne gre za nikakršno množično kršenje, ampak, da so posamezniki, ki bi jih lahko našteli na prste dveh rok, hodili okoli Blejskega jezera in na Primorskem ob morju.

https://twitter.com/petrasovdat/status/1246497454947741696

https://twitter.com/meetLjubljana/status/1246512107266486279

Nikakršnih masovnih kršitev ni bilo, nobenih množičnih kršitev karantene. Ampak so novinarji morali narediti zgodbo in na silo najti domnevne kršitelje prepovedi množičnega zbiranja na javnih mestih.

Verjetno jih bo, ko se bo dvignila medijska megla in bo padel zastor marsikaterega novinarja oziroma redakcije vsaj pošteno sram ali pa ko bodo delali refleksijo svojih uredniških odločitev in ugotovili, kaj sploh delajo, kakšno je njihovo poslanstvo in v službi koga so. Kaj bodo po krizi dejali, da so kritični in da imajo zopet distanco. Najbolje je, da informativni program prevzamejo športni novinarji, ki načeloma vedno navijajo za naše in nimajo nobenih težav, saj nikoli pri športnih prenosih in komentiranju nimajo nobene distance.

Kako bodo po manipulaciji z masovnimi migracijami minuli vikend še kadarkoli verodostojno stopili pred javnost in se delali kot, da se to, kar so delali v času krona krize, ni zgodilo. Pozabimo to, mi smo od danes naprej kredibilen in verodostojen medij. “Malo morgen”, če vzamemo samo eno od manipulacij, ki so si jih privoščile največje in najbolj odgovorne medijske hiše v državi. Potem pa s naslednji vikend v isti oddaji s svojim denunciatorstvom sramotno asistirali oblasti.

Zanimivo je bilo ponovno včeraj, ko so novinarske ekipe skupaj s policijskimi patruljami mučile tiste, ki so slučajno, večinoma zaradi službe ali drugih objektivnih okoliščin enostavno skupaj s policisti preverjale zadeve na terenu. Da bi bil paradoks večji, pa so ponujali na začetku dnevnika nasvete psihiatrov, češ sedaj, ko smo vas spravili v stanovanja, da ne smete niti nog pretegniti, vam lahko pomagajo naši psihiatri.

Ne vem, ali je to načrtna uredniška politika ali se jim samo “dogaja”, saj kot novinar z dolgim stažem vem, da se zadeve včasih enostavno zgodijo, ne da bi jih pri tem usmerjala dolga in nevidna uredniška roka. Enostavno so MSM padli noter in se ne sprašujejo več o ničemer, o posledicah, ampak le sodelujejo v kampanji najhujše vrste.

Poleg tega pa je korona postala priročno sredstvo, da so novinarjem zaradi korone enostavno zaprli dostop do vlade, do državnega zbora, skratka prva je v korona krizi nastradala resnica. Saj veste, kako že pravijo, da najprej v vsaki vojni nastrada resnica. Novinarjem so prepovedali obiskovanje novinarskih konferenc. Ustvarili so okoliščine, v katerih bodo nemoteno govorili, kar bodo hoteli, brez pripomb in podvprašanj.

Medtem politični razred vlada in ministri delujejo nemoteno, kot da korona virusa ni, pod spremstvom policije in varnostnikov se zapirajo v grad na Brdo ali v parlament ali na vlado. Za njih ni nobene karantene ali krize. Ne razumem, da enostavno izgubiš distanco in občutek za realnost, saj za politični razred ni nobenih omejitev, na novo postriženi in “sfrizirani” prejemajo cvetje iz cvetličarne za rojstni dan, verjetno imajo svoje trgovine in svoje dobavitelje ter v posmeh ljudem skupaj pijejo kavico z zaščitnimi maskami. Sploh ne razumejo ljudi, ki so dneve in dneve v “zaporu” v lastnem stanovanju.

Ne samo mediji, ampak tudi države, svoje državljane spreminjajo v denunciatorje, ko jih pozivajo, da prijavijo vse tiste, ki kršijo sprejete ukrepe, kar vsaj tiste, ki so živeli v Vzhodni Evropi, spominja na čase komunizma, kjer je bilo življenje pod nadzorom službe državne varnosti.

Slovaška že ima svoj lex Corona, torej zakon, ki dovoljuje vladi, da spremlja mobitele državljanov, tajna zakonodaja pa bi morda trajala do konca 2020. S to možnostjo, da bi ta rok lahko še podaljšali. O podaljšanju roka, seveda, odloči vlada, a Slovaki se bojijo, da se nadzor mobitelov ne bo nanašal le na geolokacijo, ampak tudi na komunikacijo. O nadzoru mobitelov državljanov razmišljajo tudi države, ki so že razvite demokracije, denimo Francija, Italija, Nemčija ali Španija.

V Izraelu, kjer nimajo vlade, saj so imeli trojne volitve v letu dni, je Benjamin Netanyahu čez noč, mimo vseh zakonskih postopkov in mimo volje parlamenta, odločil, da lahko Shin Bet, izraelska tajna služba, spremlja državljane okužene s COVID-19, kot tudi tiste, ki kršijo samoizolacijo.

Pri tem se poslužuje metod, ki jih uporabljajo za odkrivanje teroristov. Prav tako ni nezanemarljivo, da je Netanyahu, ki ga čakajo trije sodni postopki zaradi korupcije, sodiščem ukazal, da so morala predčasno končati z delom, s čimer je preložil tudi sojenje v svojih primerih.

Da bi bila stvar še težja, Netanyahu nima legitimnosti, da bi sprejemal te odločitven, saj je na zadnjih volitvah dobil 58 od 120 mest v Knesetu, zato izraelski mediji opozarjajo, da je slednje uporabil za svoje odločitve o suspenzu parlamenta in da je omejitev gibanja v državi in zaradi tega še več kot problematična.

Iz navedenega primera očitno sledi, da demokracija, če parafraziramo Washington Post, v tem trenutku ne umira v temi, pod čevljem COVID-19, ampak svet, počasi, a zanesljivo, koraka v negotovost, potem ko bo ta norost (histerija) mimo.

Za ilustracijo te norosti in histerije objavljamo zapis novinarskega kolega Gregorja Drnovška na facebooku:

Najprej želim jasno in GLASNO povedati, da ne mislim polemizirati o očitanih uredniških politikah, intervencijah in primerjavah, to prepuščam vsakemu davkoplačevalcu posebej in mu te pravice ne oporekam. Pač pa se bom eksplicitno ukvarjal zgolj z VSEBINO te »analize«.

Piše, da gre za analitično primerjavo. Težavo imam že s tem, ker glavni analitik tega »izdelka« ni nikjer podpisan. Zanimivo. Sam tole pišem in objavljam s svojim imenom in priimkom. In vem, da bom verjetno marsikaj dobil »servirano« nazaj. Ampak, ok. In zato me zanima, ali bo »analitik« vendarle zbral toliko poguma in se tudi sam predstavil. Ker v gibanju Glasno nekaj ljudi poznam, nekatere celo zelo dobro in jih cenim. In se mi zdi, da tak »pamflet« meče slabo luč tudi na njih. Težavo imam s tem, ker bi tole »analizo« kot nezadostno ocenil vsak profesor nekje v tretjem letniku gimnazije. Ker avtor žal nima razčiščenih niti najbolj osnovnih pojmov. Skratka, če sem nežen, je zamešal hruške in jabolka. In predvsem je težava v tem, da bi na ta »pamflet« morale odgovoriti najvišje institucije v državi, kot so Vlada RS s predsednikom Janezom Janšo na čelu, Državni zbor in njegov predsednik Igorjem Zorčič, UKOM in drugi. Ker vedo, da so (v očitanem primeru) kadri Janeza Janše v zadnjem času posneti na tak način zato, ker: velja socialna distanca; ker RTV prenaša vse tiskovke brez izjeme in ima v vladnih prostorih nastavljen statičen avtomatiziran kader, zato ker mora biti v kadru tudi tolmačka za gluhoneme in podobno. Ampak ok, pojdimo po vrsti. Najbolj moteč del – screenshoti Marjana Šarca iz intervjujev »ena na ena« v januarju. In to iz tujine (nekateri). Verjetno se moramo strinjati, da če je možno, se v takih primerih naredi običajen (doprsni) kader, ne? Tudi Janeza Janšo se je v Državnem zboru, v izjavah, denimo po odstopu Marjana Šarca snemalo na ta način, torej doprsno, kolikor je le šlo, ker je bila takrat pač nepopisna gneča ob njegovi izjavi, za razliko od izjave Šarca v tujini. Gremo naprej, veliko screenshotov je iz nove dvorane Državnega sveta. Od koder smo prav tako prenašali oz. prenašamo vse tiskovne konference v živo. In se strinjam, absolutno grd, totalen kader. Ampak – in tukaj mora Državni zbor to absolutno potrditi, kader mora biti tak, če hočemo zadostiti svojim zakonskim obveznostim in v živo zagotoviti tudi tolmačenje za gluhoneme. In tolmačko postavljajo na svoje mesto uslužbenci Državnega zbora! Ponavljam, vse tiskovke so bile posnete iz istega kadra, iz statičnih, avtomatičnih kamer. In to vedo vsi. Kar pa »analitik« pozablja je, še enkrat, da smo prenašali čisto vsako tiskovno konferenco, ne? In še najbolj smešen, hkrati pa najbolj zavajujoč del screenshotov: oba iz datuma 21.3. TV Dnevnik. Očitno je problem, ker smo v TV Dnevniku uporabili video iz ustanovne seje vlade in pa fotografijo obiska Janeza Janše v Šmarjah, ki so nam jih medijem – pozor, poslali iz Vlade. Ker so upoštevali »social distancing«. In kjer medijske hiše nismo bile prisotne s snemalci. Ampak tega »analitik« očitno ni vedel, ali pa ga preprosto ne zanima, ne? Pa da zaključim ta del še s protivprašanjem »analitiku«: kako potem ocenjuje kader iz nagovora Janeza Janše državljanom z datumom 19.3.? Tudi tega so posneli na Vladi sami in ga objavili ter posredovali medijem. In je kader prav tako totalen, pa še kakšno pomanjkljivost bi lahko našli na njem. Gre morda za »konstantno informacijsko vojno proti Janezu Janši« celo znotraj vlade?

In še del, ki nam ga očita »analitik« – prav tako iz 21.3. Citiram: »Ko je vlada dne 21. 3. 2020 sprejela ukrepe za dodatno nagrajevanje zaposlenih v najbolj kritičnih dejavnostih boja proti epidemiji in zmanjšala plače funkcionarjem za 30%, ni Dnevnik TV Slovenija namenil Janezu Janši niti sekunde, da bi vsaj del tega sporočila prišel do državljanov neposredno od samega predsednika vlade. Glavne informacije je v celoti povzela novinarka. Namesto izjave Janeza Janše je vse informacije o nagrajevanju najbolj obremenjenih v boju proti epidemiji povzela novinarka. Državljani niso nobene od teh pozitivnih, za mnoge razveseljivih informacij slišali neposredno iz ust Janeza Janše. Ob tako pomembnih informacijah ga posnetek ni prikazal ne s sliko ne z glasom.«

Gre za TV Dnevnik, kjer sem tudi sam poročal o tem. Drži, izjave Janeza Janše ni bilo objavljene, ker je preprosto ni bilo. Predstavljali smo sklepe oz. ukrepe, ki jih je vlada objavila sama v sporočilu za javnost, takrat prvič nekoliko bolj podrobno. In za informacijo »analitiku«: Janez Janša je te ukrepe predstavil 24.3. na skupni, uradno sklicani novinarski konferenci vseh štirih koalicijskih predsednikov. Torej tri dni kasneje.

Še bi lahko »analiziral«, pa bodi zaenkrat dovolj. Ponavljam, gre za moj, osebni odgovor na »analitično primerjavo«, za katero ocenjujem, da je povsem neumestna in zavajajoča. In to ni dobro! In upam, da bodo imeli na www.glasno.si dovolj poguma, poštenja in samokritčnosti, in če se že ne opravičili, pa vsaj objavili tole mojo »analizo« na njihovi strani kot odgovor na njihovo. Pa vem, da s tem tvegam marsikakšno težko besedo ali komentar, ampak državljani imajo pravico vedeti, ne?

COMMENTS

Wordpress (0)