Na današnji dan se je zgodila največja izdaja v hrvaški zgodovini
Na današnji dan leta 1941 se je zgodila največja izdaja v hrvaški zgodovini, ko je Ante Pavelić v Rimu fašistični Italiji z enim samim podpisom izročil več tisoč kvadratnih kilometrov hrvaškega ozemlja.
Skoraj celotna Dalmacija, mesta Zadar, Šibenik in Split, otoki Rab, Krk, Vis, Lastovo, Korčula in Mljet, veliki deli hrvaškega primorja in Gorskega kotarja, so prišli v roke fašistične Italije s hlapčevim podpisom Anteja Pavelića.
Gre za zloglasne Rimske sporazume, ki so bili podpisani prav na ta dan leta 1941 ob točno 12.30 uri.
To je bil le dokaz tega, kar se je že vedelo – tako imenovana Neodvisna država Hrvaška, ustanovljena mesec prej, je bila ustvarjena samo zato, da bi služila italijanskim in nemškim interesom.
Z izdajalsko pogodbo je Pavelić na milost in nemilost Italiji izročil približno 400.000 Hrvatov in neznatno število Italijanov. Še prej, po končani prvi svetovni vojni, je Italija z Rapalsko pogodbo zavzela Istro, Reko in dele obale.
Prav v Paveliću so Italijani videli človeka, ki bi lahko izpolnil njihove apetite po hrvaški obali, zato ni čudno, da so ga leta pred vojno skrivno usposabljali in podpirali čakajoč na primeren trenutek, ko bodo v vojni noriji svojo marioneto na Hrvaškem postavili na oblast.
Hrvaška je dobila tudi italijanskega kralja
Predaja ozemlja je bila le ena od podaniških zadev, na katere je ustaška vlada brez razprave pristala. Pavelić se je namreč tudi dogovoril, da NDH ne bo na večjem delu obale in notranjosti zgradila nobenih vojaških objektov niti ne bo imela vojaške mornarice.
Italija je področje zanimanja za NDH razdelila na tri cone. Prvo območje je bilo neposredno priključeno Italiji, drugo pa je bilo demilitarizirano, kjer sile NDH niso smele graditi vojaških objektov. Tretji, najbolj oddaljen del ozemlja od morja, je bil pod nadzorom NDH. Seveda so se ustaški služabniki fašistov zavezali, da bodo plačevali tudi stroške italijanske vojske na svojem ozemlju.
Kar je malo manj znano je, da so ustaši sprejeli tudi idejo o kronanju savojskega kneza Aimoneja Roberta Margherita Maria Giuseppeja di Torino za hrvaškega kralja, pod imenom Tomislav II.
Rimski sporazumi so izzvali jezo med hrvaškim narodom in dejstvo, da so ustaši brez sramu ali boja izročili več sto tisoč Hrvatov na milost in nemilost fašistični Italiji, je okrepilo partizansko gibanje. Prav iz krajev pod italijansko okupacijo je na tisoče mladih bežalo v partizane in tako pomagalo v boju proti nacistom in fašistom ter njihovim ustaškim in četniškim zaveznikom. Ozemlje je bilo osvobojeno v letih 1944 in 1945.
Največja izdaja
Italija je kapitulirala leta 1943, NDH pa je pridobila nazaj Italiji predana ozemlja in to proslavila kot svojo veliko zmago. Vendar to trajalo dolgo. Leta 1945 je Nemčija vojno izgubila in s tem je propadla ideja o NDH. Do takrat so partizanske enote osvobodile skoraj vso Dalmacijo in Istro.
Na zasedanjih ZAVNOH in AVNOJ so ozemlja, ki jih je Pavelić izročil Italijanom, vrnili Hrvaški.
Ustava moderne in suverene republike Hrvaške vključuje odločitve ZAVNOH (Antifašistični svet narodne osvoboditve Hrvaške), ki je eden izmed virov sodobne hrvaške državnosti.
Na žalost je danes na Hrvaškem precejšnje število tistih, ki slavijo strahopetni in izdajalski režim Neodvisne države Hrvaške in Anteja Pavelića – človeka, ki je zagrešil največjo izdajo v hrvaški zgodovini, piše hrvaški Index.hr.
