(VIDEO) “Ko se je leta 1988 vsak dan protestiralo na Roški v podporo zaprtemu Janezu Janši, ni bilo ograj” – Marjan Šarec na Facebooku o represiji policije na petkovih protestih
Petkovi protesti, ko je policija zagradila celotni Trg republike, so naleteli na različne odzive v javnost. Že med dogajanjem na Trgu republike, ko je policija fizično odstranila protestnike, ki so vdrli preko ograje in citirali ustavo, so akterji dogajanja proteste primerjali z letom 1988 in letom 1989 na Kongresnem trgu, ko je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo in je dogodek varovalo pet policistov.
Predvsem pa nikjer ni bilo ograje. Primerjava je zato padla tudi na ravnanje policije in sedanjega notranjega ministra Aleša Hojsa in nekdanjega šefa milice Pavleta Čelika.
Odločitev, da policija zagradi celotni Trg Republike, je imla za posledico dejstvo, da so se protestniki razlili po ljubljanskih ulicah in proteste prenesli pred nekdanji sedež Ministrstva za notranje zadeve na Štefanovi, ki je bila popolnoma nezavarovana. Prav tako je poslopje vlade na Gregorčičevi in predsedniško palačo varovalo le nekaj policistov, čeprav je bil vhod na Gregorčičevo zavarovan z ograjami, urad predsednika pa je bil popolnoma nezavarovan in protestniki so se ustavili tudi pred predsedniško palačo in pred Gregorčičevo.
Će bi protestniki bili nasilni, bi brez težav prebili policijski kordon tako na Štefanovi kot tudi na Gregorčičevi in tudi zasedli Erjavčevo, saj je nemogoče zaustaviti večtisočglavo množico brez prelivanja krvi in nasilja. Policija pa nima toliko resursov, da bi zaščitila vse glavne zgradbe v mestu. Zato je veliko vprašanje, kdo se bo prej utrudil, ali protestniki, ali policija, ki mora vsak petek angažirati veliko svojih resursov, da varuje parlament in sedaj še celotni Trg republike. Kongresni trg pa je v veliki meri med poletjem zaseden z velikim odrom in letnimi prireditvami.
Na problem ograjevanja Trga Republike je v zapisu na Facebooku omenil tudi nekdanji predsednik vlade in predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki je spomnil na proteste v osemdesetih in na proteste po Janševi razrešitvi s položaja ministra za obrambo leta 1994, pa lanski shod desnice na Prešernovem trgu, “kjer so vpili, kako je naša vlada zanič”. Vsem protestom je bilo skupno, da ni bilo ograj.
Šarec sicer opravičuje ravnanje policistov, ki jih vlada s takim odzivom postavlja v nezavidljiv položaj. So s kredo pisoči, na tleh sedeči bralci ustave, kolesarji in starejše gospe, res nevarni državi in jih je potrebno odnašati s trga, ki sploh ni v državni lasti, sprašuje Šarec.
“Danes pa se vlada pod njegovim vodstvom boji lastnega naroda. Ograjuje čedalje širše območje, policistke in policiste, ki želijo profesionalno opravljati svoje delo, pa postavlja v nezavidljiv položaj. Nobena policistka in noben policist ne želita delovati proti narodu. A policija je hierarhična organizacija in deluje na podlagi ukazov.
Zato naj vlada dobro premisli, če so s kredo pišoči, na tleh sedeči bralci ustave, kolesarji in starejše gospe, res nevarni državi in jih je potrebno odnašati s trga, ki sploh ni v državni lasti. Sicer nenavadno, a tako je…
Naj bo jasno, da so za proteste kriva ravnanja vlade, ne protestniki in ne policisti!”, piše Šarec in Janšo še spomni: “Predsednik vlade ima v opoziciji rad proteste, jih spodbuja in se jih z veseljem udeležuje. Plačuje avtobuse in sendviče. Naj zdaj dovoli ljudem točno to, kar sam počne, kadar ni na čelu vlade!”
Zapis Marjana Šarca objavljamo v celoti na spodnji povezavi:
Pisalo se je leto 1987, ko je France Tomšič organiziral stavko v Litostroju, stavkajoče je pripeljal pred tedanjo Skupščino, današnji DZ. Protestirali so skoraj pred vhodom, ni bilo ograj. Pisalo se je leto 1988, ko se je vsak dan protestiralo na Roški v podporo zaprtemu Janezu Janši, ni bilo ograj. Pisalo se je leto 1989, ko je Tone Pavček na Kongresnem trgu prebral majniško deklaracijo, ni bilo ograj.
V samostojni Sloveniji je potem Janez Janša organiziral kar nekaj protestov, spomnimo se leta 1994, ko ga je DZ na predlog Janeza Drnovška razrešil s funkcije ministra za obrambo. Organiziral je še mnogo shodov kasneje, na njih vabil z megafonov in govornic. Znana je tista, ko je rekel, da »se vidimo v čim večjem številu na trgih in ulicah«. Ni bilo ograj.
Lani jeseni je desnica imela shod na Prešernovem trgu, kjer so vpili, kako je naša vlada zanič. Ni bilo ograj.
Danes pa se vlada pod njegovim vodstvom boji lastnega naroda. Ograjuje čedalje širše območje, policistke in policiste, ki želijo profesionalno opravljati svoje delo, pa postavlja v nezavidljiv položaj. Nobena policistka in noben policist ne želita delovati proti narodu. A policija je hierarhična organizacija in deluje na podlagi ukazov.
Zato naj vlada dobro premisli, če so s kredo pišoči, na tleh sedeči bralci ustave, kolesarji in starejše gospe res nevarni državi in jih je potrebno odnašati s trga, ki sploh ni v državni lasti. Sicer nenavadno, a tako je.
Naj bo jasno, da so za proteste kriva ravnanja vlade, ne protestniki in ne policisti! Zavedajmo se, da smo vsi ljudje, narod ne more obstati brez policije in ne policija brez naroda.
Predsednik vlade ima v opoziciji rad proteste, jih spodbuja in se jih z veseljem udeležuje. Plačuje avtobuse in sendviče. Naj zdaj dovoli ljudem točno to, kar sam počne, kadar ni na čelu vlade!
