(VIDEO) “Ali bomo priča drugačni globalizaciji ali njenemu zastoju? Zgodovinsko gledano zastoj v globalizaciji običajno prinaša vrnitev nacionalizmov in s tem povezanih konfliktov” – Klemen Grošelj na okrogli mizi o gospodarskem preboju po Covid-19 z odgovornostjo do ljudi in okolja

Za okrevanje gospodarstva po pandemiji koronavirusa bo treba okrepiti domačo potrošnjo, za kar bo ključno povečati zaupanje ljudi in podjetij, so poudarili na sinočnji okrogli mizi z naslovom: Gospodarski preboj po Covid-19 z odgovornostjo do ljudi in okolja evropske politične skupine Renew Europe v Ljubljani, ki so se je udeležili Vojmir Urlep, nekdanji svetovalec v kabinetu Marjana Šarca, ekonomist Jože P. Damijan in evropski poslanec Klemen Grošelj.

Nekdanji predsednik vlade in predsednik opozicijske LMŠ je v uvodnem nastopu poudaril, da bodo naslednji meseci velik izziv ne le za Slovenijo, ampak za EU kot celoto, Slovenija je odvisna od izvoza in bo občutila morebitne nove ukrepe glavnih partneric, kot je Nemčija, če se bo epidemiološka slika v teh državah poslabšala. Zato bo pomembno spodbuditi domačo potrošnjo, in sicer tako, da se ljudem da upanje oz. zavedanje, naj jih ne bo strah:

Marjan Šarec: “Prihajajo meseci, ki bodo razodeli vse razsežnosti te krize, ki smo jo zaenkrat zdravstveno premagali in jo uspeli lokalizirati. Posledice pa se bodo čutile v gospodarskem smislu in zagotovo je pravi čas, da o tem spregovorimo. Naslednji meseci bodo velik izziv ne samo za Slovenijo, ampak za Evropsko unijo kot celoto. Vsaka držav znotraj EU ima svoje specifike, specifične probleme. Imamo štiri varčne države, potem imamo drugo skupino držav, ki so bolj mediteranskega tipa in Slovenija seveda vedno išče svoj prostor pod soncem znotraj Evropske Unije in ima spet druge težave, ki jih morda druge evropske države nimajo. Slovenija je tudi močno odvisna od izvoza, močno naslonjena na Nemčijo kot partnerico in druge države. Zagotovo pa smo zelo odvisni od dogajanja tam. In če se bo tam epidemiološka slika slabšala in če se bodo spet začele neke restrikcije medtem, bomo to čutili tudi mi. Pravzaprav padec gospodarske rasti bo kar precejšen in tudi v Sloveniji bomo imeli s tem precej težav. Zato je tudi današnji večer namenjen tudi temu, kako spodbuditi domačo potrošnjo in kako ljudem dati optimizem, kako ljudem dati upanje oziroma zavedanje, da jih ne bo strah. Zakaj to govorim? To govorim zato, ker ko je ljudi strah, takrat ne investirajo, ne kupujejo, in če banke ne bodo dajale posojil, se bo vse skupaj ustavilo in potem bo okrevanje spet tako, kot smo bili vajeni s prejšnje krize pred 10-imi leti, bo torej okrevanje Slovenije veliko daljše, kot bi lahko bilo, če bi spodbudili domačo potrošnjo, če bi po domače povedano denar začel krožiti. Kajti denar mora krožiti in kreditni krč zagotovo ni zaželen. In zato je potrebno dati ljudem vedeti, da ni vse tako črno in da se tudi iz tega lahko izide, če bomo upoštevali tudi nauke iz pretekle finančne krize. Ta je nekoliko drugačna, pa vendar nas zgodovina lahko marsikaj nauči”.

Evropski poslanec Klemen Grošelj je kot moderator okrogle mize v uvodu dejal, da je kriza kot posledica Covid 19 začela počasi in vztrajno kazati zobe v gospodarstvu in vedno bolj tudi v družbi. Vsi nacionalni programi podpornih ukrepov so v Evropi obsegali nepredstavljive količine denarja. Tako je samo Nemčija namenila okoli 1200 milijard evrov za svoje gospodarstvo, kar nekako predstavlja več kot 50 odstotkov vseh sredstev med državami članicami EU za okrevanje gospodarstva. EU je v pripravi dveh pomembnih strateških dokumentov. Prvi je večletni finančni okvir, ki je podprt z tako imenovanim skladom za okrevanje in tranzicijo. Skupaj govorimo o 1850 milijardah evrov, od tega 1100 milijard vezanih na večletni finančni okvir do leta 2027 in pa ta sklad z 750 milijardami. Torej to sta ta dva ključna instrumenta, s katerima Evropska komisija poskuša ponovno zagnati evropsko gospodarstvo. Potem so tu še dodatni viri Evropske centralne banke (ECB) s 1600 milijardni za ugodno zadolževanje držav evropske skupine ter evropski stabilizacijski mehanizem, ki ima na voljo nekako 540 milijard evrov, ki so manj ugodni, saj so običajno vezani na določene pogoje, se pravi na neke reformne programe, pri čemer pa so sedaj s sklepom finančnih ministrov evroskupine tudi ti pogoji sproščeni. Kot je dejal Grošelj, gre za ogromna sredstva v evropskem prostoru in tudi globalno, če gledamo ZDA in druge države izvajajo ogromne in obsežene programe podpore gospodarstvu. Vendar ko pogledamo tudi to razpravo v EU in samem evropskem parlamentu, kaže da gre za neke vrste napor za ohranjanje zmogljivosti. Za razliko od prejšnje krize je denar namenjen za podporo gospodarstvu. Hkrati si je Evropska komisija zadala načrt, da to okrevanje ne bo samo okrevanje v nekem klasičnem pomenu besede, ampak da naj bi to okrevanje vodilo v neko tehnološko transformacijo EU in gospodarstva s programom zelenega svežnja tako imenovanim zelenim “green deal”, oziroma zeleni prehod digitalizacije in pa novega termina, ki se vedno bolj uveljavlja v evropske prostoru, to je krepitve strateške tehnološke suverenosti EU. Predvsem slednje se danes odseva v novem predlogu industrijske strategije Evropske komisije. Evropska komisija je pravzaprav pripravila dva dokumenta. Prvi je bil predstavljen marca, se pravi, tik pred izbruhom krize, sedaj pa predstavlja nov dubliran dokument, ki še predstavlja novo realnost, v kateri se nahajajo evropska gospodarstva. In noter je zanimiv dokument, ki govori o novem definiranju strateških gospodarskih sektorjev in v evropskem parlamentu se trenutno pripravlja resolucija na to temo kot eden od zaključnih dokumentov in potekajo najbolj bistvene razprave, vezane na to, kateri so tako imenovani strateški gospodarski sektorji in pa obuja se ideja tako imenovanih evropskih gospodarskih prvakov. Se pravi, gre za krepitev tega evropskega stebra v gospodarstvu. Grošelj je na koncu postavil vprašanje, kako dolgo lahko javni denar še ohranja zatečeno stanje, če ne pride do gospodarske rasti. Pri tem so negotovosti vezane na nihanje okužb, kateremu smo danes priča, odpirajo se tudi drugi dvomi vezani na obseg okrevanja, predvsem pa se odvijajo pomembni geopolitični procesi, ki to negotovost v svetu še povečujejo. Tukaj ne gre samo za odnose ZDA in Kitajske, ampak se vedno bolj odpira vprašanje odnosov ZDA in EU ali vsaj med ključnimi gospodarstvi EU: Francijo, Nemčijo in ZDA. Postavlja se zelo pomembno vprašanje, ki je malce tudi skrito, o bodoči globalizaciji sveta. Ali bomo priča drugačni globalizaciji ali njenemu zastoju in od tega je odvisna tudi naša prihodnost, ker zgodovinsko gledano zastoj v globalizaciji običajno prinaša vrnitev nacionalizmov in pa potem s tem povezanih konfliktov, je zaključil Grošelj.

Nekdanji predsednik uprave Leka in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ko je to vodil Šarec, Vojmir Urlep, je dejal, da so bili ukrepi v prvem valu epidemije osredotočeni na zamejitev širjenja virusa in čim manjše število smrti zaradi covida-19, so pa s tem povzročili izredno veliko škodo gospodarstvu in vzporedno celotni družbeni skupnosti. Če bi ponovili vse restriktivne ukrepe iz prvega vala, bi povzročili škodo, ki je nobene milijarde evrov ne bi bile v stanju sanirati, je poudaril Urlep. Po njegovi oceni je problem v komunikaciji, saj sta strah in negotovost tisto, kar odvrača od potrošnje in investiranja. “V obdobju krize je zaupanje še toliko bolj pomembno, ampak pri nas se je gradilo na spodbujanju dodatnega strahu in negotovosti, kar vodi v negativno spiralo. Komunikacija tako stroke kot politike bi morala biti zelo jasna in bi morala temeljiti na izkušnjah, na znanjih in vedenjih, ki smo jih dobili v prvem valu, je v nadaljevanju dejal Urlep in dodal, da je tisto, kar prinaša upanje, morebitna vakcina oziroma zdravilo. “Zaenkrat gre dobro, lahko rečem relativno pozitivno. Krepko preko sto testiranj morebitnih cepiv je v teku, V juliju bo že več kot 10 cepiv v fazi preizkušanja neposredno na ljudeh in nekateri analitiki ravno te dni ocenjujejo, da bi tudi zaradi političnih pritiskov lahko prvo cepivo vsaj v ZDA bilo registrirano oziroma uradno dobilo dovoljenje za promet še pred novembrskimi predsedniškimi volitvami, Jasno zaradi političnih razlogov tudi, če morda čisto vsi izsledki še ne bodo popolnoma znani oziroma ustrezno obdelani,” tako Urlep. Urlep vidi kot pozitivno, da je tudi na področju iskanja ustreznih zdravil ogromno testiranj v teku in nekatera so precej obetajoča. “Osebno verjame, da bomo obvladali ta virus, vendar tisto, česar se moramo zavedati je, da jutri lahko pride nov virus Covid 20, pa Covid 21, kajti razlogi, zakaj je do tega prišlo, so pa znani. Zato se človeštvo mora navaditi na nek nov model bivanja na tem planetu. Ali bo šla globalizacija naprej tako, kot je šla danes, ali bodo vrednote še vedno enake, kot so bile pred Covidom, pa Urlep misli, da ne, da kljub vsemu se bo marsikaj po tej izkušnji spremenilo. Nekatere stvari, ki smo jim bili priča, bodo postale sestavni del našega življenja in seveda tudi gospodarstvo bo uvedlo nekatere drugačne pristope in drugačne modele.

Ekonomist Jože P. Damijan je dejal, da trenutni podatki kažejo, da je okrevanje zelo počasno, zato bi ga bilo treba spodbuditi. Napovedano podporo EU ocenjuje kot zelo dobro, bo pa ta delovala šele na srednji rok. Zato je na kratek rok ključno povečati trošenje ljudi, je poudaril. Napovedani sveženj za obnovo – 1100 milijard evrov v okviru večletnega proračuna EU in nov načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od katerih naj bi šlo 500 milijard za nepovratna sredstva, 250 milijard pa za posojila, Slovenija pa naj bi prejela 5,07 milijarde evrov – je dober, usmeritev v zelene tehnologije in digitalizacijo je prava, je dejal Damijan. Bo pa morala Slovenija pripraviti ustrezen program za učinkovito porabo teh sredstev, je poudaril in dodal, da je “rahlo skeptičen”, da bo tej vladi, pri tem silnem denarju, ki ga imamo sedaj na voljo, uspelo pripraviti programe za porabo 13-tih milijard evrov. “Ali bo naša vlada, ki je evroskeptična in podnebno skeptična, sposobna naredit program, ki bo v skladu s tem, kar od nas zahteva EU, ki je dala denar za usmerjeno okrevanje v zeleno tehnološko in pa digitalno in socialno pravično smer”, ugotavlja Damijan. Zavzel se je za spodbujanje domačega povpraševanja, oblikovanje infrastrukturnega sklada za dolgoročna vlaganja in nadgraditev podnebnega sklada za prehod na obnovljive vire energije.

Damijan meni, da bi lahko zaradi negotovosti potrošnikov prišlo do počasnega okrevanja, z rastjo BDP v višini od 0,5 do enega odstotka, kakršno beleži na primer Japonska. Pričakuje spremembe v globalnih oskrbovalnih verigah, in sicer selitev proizvodnje iz Kitajske bližje matičnim državam, saj bodo podjetja tako lažje blažila šoke. Del proizvodnje bi se tako lahko vrnil, a zaradi robotizacije, z manj delovni mesti. Pričakovati je tudi krepitev protekcionizma, pravi Damijan, ki je podprl predlog univerzalnega temeljnega dohodka za naslednje tri mesece. Po Damijanovih izračunih bi bil izdatek za državni proračun 200 milijonov evrov na mesec, pri čemer pa bi bil neto učinek na proračun zaradi prilivov iz DDV in trošarin okoli 135 milijonov evrov mesečno. Trimesečni ukrep bi po njegovih navedbah k BDP prispeval 1,2 odstotka.

V LMŠ so z namenom spodbude domače potrošnje v DZ vložili predlog novele tretjega protikoronskega zakona, po kateri bi bili posamezniki, ki so imeli 13. marca v Sloveniji stalno prebivališče, od oktobra do decembra letos upravičeni do univerzalnega dohodka v višini 100 evrov na mesec. Upravičenec bi sredstva prejel na predplačniško kartico, porabiti pa bi jih moral do konca vsakega posameznega meseca, sicer bi sredstva zapadla, in sicer za nakupe blaga in storitev v Sloveniji.