Kaj sta na protestih pred parlamentom povedla Miša Molk in Sašo Hribar? RTV SLO je mnogo bolj katoliška institucija kot ‘komunajzerska’. Za incident poskrebel Ervin Hladnik Milharčič iz Dnevnika, ki je novinarskega kolega napodil z besedami “Marš, bejži proč”

Nekaj sto novinarjev predvsem iz Radia in Televizije Slovenije, STA-ja in ostalih novinarskih hiš ter zaposlenih v medijih je približno pol ure pred sejo odbora za kulturo včeraj pred stavbo DZ z nagovori, transparenti in vzkliki pozvalo k neodvisnosti in svobodi slovenskih medijev. Slišati je bilo nestrinjanje z vladnimi predlogi treh medijskih zakonov: zakona o medijih, zakona o RTVS in zakona o STA.

S transparenti “Izklop janšizmu, svoboda medijem”, “Kdor ruši RTV, ruši Slovenijo”, ter “Za politično neodvisno STA” so pozivali k neodvisnosti in svobodi slovenskih medijev. Na protestu je sodeloval tudi Jaša Jenull, neuradni vodja petkovih protivladnih protestov, ki je zbrane pozval, naj se udeležijo tudi petkovih protestov. Pesnik Boris A. Novak pa je prebral svojo pesem “Kruljenje pri koritu Državnega zbora Republike Slovenije ob sprejemanju medijskih zakonov.”

Prav tako je protestnike prišel pozdravit tudi žvižgač Ivan Gale ter nekateri poslanci, predvsem iz vrst Levice. Zbarne je sicer najprej nagovorila Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. “Nikoli ne smemo dopusti, da nam spodkopavajo medijsko svobodo. Če skupaj in odločno povemo, zakaj potrebujemo kritične medije in kritično novinarstvo, ne pa servilnih trobil za politično propagando, imamo več možnosti, da avtonomne in kritične medije obvarujemo pred škodljivimi nakanami in oblastniškimi posegi s ciljem podpreditve javnega interesa. Uničenja medijskih stebrov kot sta RTV in STA ali kar demontažo medijskega prostora, ker vključuje tudi vse ostale medije, tiskane, komercialne, regionalne, lokalne. Tudi sedaj, ko se napoveduje podaljšek javne razprave o medijski zakonodaji, se ne damo uspavati in preležati poletja. Predstava predlagatelja, da so mediji samo podaljšek oblasti, strankarski aparat, in da se pita samo prijatelska korita s tem, ko se daje čas javni razpravi, ki je za demokratične družbe itak osnovna higiena, ni ugasnila. Nikar ne računajmo na dobronamernost in dobrohotnost, ker je tudi v podaljških ne bo, ob vseh diskvalifikacijah že doslej v igri ,” je dejal Petra Lesjak Tušek.

Dolgoletna televizijska voditeljica Miša Molk je menila, da takšen način zniževanja sredstev RTV Slovenija, kot bi ga rada vpeljala vlada, pomeni “uboj javnega servisa in istočasno pomeni politikantski vdor v pravice ljudi do informacij, do obveščenosti, do kulture, do vzgoje, izobraževanja”. “Skratka, vdor v pravice ljudi do vsebin in informacij javnega pomena,” je dejala Miša Molk. “Manj kot bo denarja, manj bo kadrov – to je gotovo tudi namen,” je dejala televizijska voditeljica in hkrati spomnila na vse tiste, ki stojijo za kamerami, ne zgolj pred njimi.

Radijski voditelj Sašo Hribar je v nagovoru opozoril, da si RTV v preteklosti ni prizadeval za dvig RTV-prispevka. “Šlo je za usklajenost. To, kar nekateri počnejo avtomatično. Komunala ne bo šla spraševati – ali lahko dvignemo naše storitve. Dvignili jih bodo,” je dejal Hribar. “Ko sem kot svetnik gledal, kdo ima na RTV-ju partijsko izkaznico – a veste, da lahko samo sumim za ene par, nisem pa našel nikogar. Poznam pa ogromno, ogromno ljudi, ki so krščeni, obhajani in birmani. RTV Slovenija je mnogo bolj katoliška institucija, kot komunajzerska,” je v svojem slogu dejal Hribar in končal z mislijo: “Če je Ježek rekel – obstaja ne en človek, obstajata dva, lahko rečemo – obstaja ne en narod, obstajata dva. Če je to res, RTV-ju ni prihodnosti, Sloveniji pa tudi ne.”

Nasprotovanje predvidenim spremembam medijske zakonodaje je v imenu sveta delavcev STA-ja, zastopstva sindikata aktiva društva novinarjev in uredniškega kolegija STA-ja izrazila tudi Mojca Zorko.

“Koga moti sedanja zakonska določba, po kateri STA ne sme postati odvisna od katere koli ideološke, politične ali ekonomske skupine? In kdo ocenjuje kot dobro, da bi se vodstvo STA-ja menjalo vsako leto in pol, kolikor je povprečno trajanje slovenskih vlad v zadnjih desetih letih? Zakaj bi kdo želel zmanjšati vpliv uredništva na imenovanje odgovornega urednika,” je zbrane vprašala Mojca Zorko. “Odgovor je jasen, posledice pa tudi – destabilizacija in zmanjševanje ugleda STA-ja,” je dejala in opozorila, da STA o pripravi sprememb ni bil obveščen, še manj pa vključen v proces. “Ocenjujemo, da so predlagane spremembe zakona velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA-ja.”

Bernard Stramič, napovedovalec na Radiu Slovenija, je na Trgu republike prebral prevod pisma, ki ga je predsedniku vlade Janezu Janši poslal generalni direktor Evropske radiodifuzne zveze Noel Curran, ki je ob aktualnem dogajanju v Sloveniji izrazil zaskrbljenost za prihodnost slovenskih javnih medijev. Pred govorniški mikrofon je stopil tudi Tom Zalaznik, predstavnik Sindikata delavcev Radiodifuzije Slovenije. “V 21. stoletju sredi Evrope se tako pač ne počne,” je predvidene spremembe in način, kako je do njih prišlo, komentiral Zalaznik.

Ob robu protestov se je zgodil tudi incident, ki je vrgel slabo luč na zavzemanje za svobodo medijev in medijski pluralizem. Ervin Hladnik Milharčič, novinar Dnevnika, je novinarja napodil samo zato, ker je hotel posneti njegovo izjavo za medije z besedami: “Marš, bejži proč”. Tudi to je realnost protesta na Trgu republike.