(VIDEO) Včerajšnji protivladni protesti v znamenju nezadovoljstva žensk, ki so nosile velik transparent “Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom” in plakate z napisom “Ja pomeni Ja, Jaz tudi kolesarim” – Poleg protestov se je na družbenih omrežjih razvila polemika o vplivu Janše na ženski del volilnega telesa
Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je kljub slabemu vremenu in občasnim nalivom in visoki sezoni dopustov zbralo nekaj tisoč protestnikov, le da so na 13. zaporedni petek prevladovale ženske.
Ker so protest vodile in seveda govorile samo govornice, je bil protest tokrat brezhibno organiziran. Sinočnji protest pa niso bili le proti vladi, temveč tudi proti spolnemu nadlegovanju in nasilju.
Protest v Ljubljani poteka v luči predlaganih sprememb zakona na področju kaznivega dejanja posilstva in spornih izjav ministrice za pravosodje. Protest se je tako začel že ob 17. uri pred Moderno galerijo, namenjena pa je bila tematiziranju problematike spolnega nadlegovanja in nasilja. Svoje nezadovoljstvo je več kot 50 žensk in tudi moških izrazilo z držanjem transparentov z napisanimi izkušnjami o spolnem nadlegovanju in nasilju. Protest je potekal v tišini
Protestno akcijo so organizirali predstavniki Inštituta 8. marec, ki nasprotujejo napovedanim spremembam kazenskega zakonika in izjavam ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič, ki je dejala, da žrtve “s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo”.
Kozlovičeva se je za izjavo že opravičila in poudarila, da je bil njen odgovor na poslansko vprašanje napačno interpretiran in da je nasprotnik kakršnegakoli nasilja. Kot je danes zatrdila, ni nikoli rekla, da so ženske česa krive in tudi tega nikoli ne bi izjavila, še najmanj pri posilstvu.
Za moto protestov “Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom” so včeraj izbrali kratki simbolistični roman pisatelja Ivana Cankarja “Na klancu”. V romanu je zajeta motivika iz življenja Cankarjeve matere, njegovega očeta in družine ter tudi mladega Cankarja od odhoda v ljubljanske šole do materine smrti.
Roman se začne z opisom Franckinih misli, ko dolgo v noč ne more zaspati. Spominja se žalostnih dogodkov iz otroštva in se hkrati veseli prihajajočega dne, ko se bo s sosedi na vozu odpravila na romarsko Goro. Zjutraj se predolgo zamudi z oblačenjem in sosedje je nočejo počakati.
Francka steče za njimi v upanju, da jih bo ujela. Šele ko se spotakne in udari v glavo, se romarji ustavijo in nek hlapec jo odnese na voz. Kljub neprijetnim dogodkom Francka veselo stopa v cerkev. S štirinajstimi leti odide služit k stari vdovi Mariševki, ki je imela gostilno.
Francka zelo dolgo teče za vozom, romarji pa jo šele takrat, ko je popolnoma izčrpana, počakajo in vzamejo k sebi. Prizor zavzema skoraj tretjino prvega poglavja. Je psihološko obarvan in predstavlja simbol Franckine usode, ki se ponovi v večini poglavij kot spomin na žalostno mladost, vizija temne prihodnosti ali kot blodnja pred smrtjo. Gre za vztrajno in skoraj do skrajnosti stopnjevano trpljenje dekleta, ki nikoli ne more doseči svojega cilja, njeno neuresničeno hrepenenje in nazadnje njen konec. Lepši in pravičnejši svet ji je povsem nedosegljiv.
Toliko o simboliki. ki je je bilo na včerajšnjih protestih veliko. Glede na vsebino transparenta “Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom” ne presenečajo zapisi v nekaterih medijih, kjer se postavlja vprašanje, zakaj ima Janša že desetletja velik vpliv na žensko populacijo volilnega telesa, čeprav mu včerajšnje protestnice simbolično sporočajo, da ne bodo tekle za njim.
Na včerajšnjih protestih tudi ni bilo neformalnega organizatorja protestov Jaše Jenulla, ki je zbrane preko Facebooka pozdravil iz Danske, medtem ko se je najbolj znani udeleženec protestov, uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale, oglasil iz Dunaja. Protestne akcije so potekale tudi v nekaterih drugih mestih v državi, med drugim o njih poročajo iz Maribora, Pirana in Velenja.
Provladni “rumeni jopiči” pa so včeraj na družbenih omrežjih objavili, da bodo zvečer med protestniki izvajali “monitoring”, kot so to storili že pretekli teden. Na Prešernov trg so okoli šeste ure prišli le štirje harmonikarji z zelenimi kapami Slovenske ljudske stranke, ki so zaigrali nekaj zimzelenih.
Protest ni eden, protesta sta dva, bi lahko rekli po včerajšnjem dogajanju, kjer se je manjši del protestnikov tako znova zbral tudi na Trgu republike, kjer so se protesti tudi začeli. Po javni polemiki in sporu med dvema neformalnima liderjema protestov na družbenem omrežju Facebook Jašo Jenullom in Tjašo Prošek je slednja organizirala svoj protest, kjer je zbranim, omogočila, da pred “odprtim mikrofonom” povedo, “kar jim leži na duši”. Nesoglasja med Jenullom in Proškovo so se sicer začela že maja, eskalirala pa na prejšnjih protestih, kjer se je ljudska skupščina odvijala v Argentinskem parku, Tjaša Prošek pa je protestirala na Trgu Republike.
Na Trgu republike je bilo slišati pozive k uporu proti fašizmu, znova so opozorili na neprimeren odnos vladajoče politike do ljudi, pri čemer niso bili kritični le do vlade, pač pa tudi do predsednika republike Boruta Pahorja. Več protestnikov je opozorilo, da ima Slovenija izjemne ljudi, kulturne in naravne danosti, a svojih priložnosti ne izkoristi, ker številne na mestih vpliva vodijo vzgibi kraje javnega denarja in oblikovanje neprimernih politik.
