Nemški častnik Die Welt izpostavljata tri evropske predsednike vlad, poljskega predsednika Andrzeja Dudo, madžarskega premierja Viktorja Orbána in slovenskega premierja Janeza Janšo, kot “težavne evropske otroke”- Na seznam “problematičnih držav” so dodali še Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo
Se še spomnite nedavnih napornih pogajanj, ko so voditelji članic EU po večdnevnih pogajanjih poskušali doseči dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19?
Od prekinitve drugega dne zasedanja v soboto 18. julija nekoliko pred polnočjo je bilo v ospredju vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna.
Madžarska in Poljska sta vseskozi nasprotovali načrtovani povezavi med evropskim denarjem in spoštovanjem vladavine prava in po navedbah diplomatskih virov ju je v pogajanjih pri tem na vrhu podprla tudi Slovenija.
Britanski časnik FT je v povezavi s tem na družbenem omrežju ob tem na Twitterju zapisal, da “se Madžarska, Poljska in Slovenija upirajo sistemu, ki bi povezal denar s spoštovanjem temeljnih pravic”.
Janša se je na ta tvit odzval z besedami: “Narobe. Želimo samo to, da za vse veljajo enaki standardi. Za Poljsko, Slovenijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo … Enaki standardi glede neodvisnega sodstva, medijev, svobode govora … Nikakor nikjer ne podpiramo selektivnega pravosodja in dvojnih standardov.”
Nemški častnik Die Welt je v obširni analizi o težavnih otrocih Evrope zapisal, da bi “denar lahko prejeli le tisti, ki upoštevajo evropsko zakonodajo. To želi Evropska komisija. Če prevlada, bi lahko več držav članic izgubilo več sto sto milijonov evrov. Seznam kandidatov je vse daljši”.
Poleg Madžarske, Poljske in Slovenije so na seznam uvrstili še Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo, kot seznam držav, ki bi lahko ostale brez milijonov evropske pomoči.
“V EU potrebujemo učinkovit sistem za preprečevanje nepotizma in oligarhijskih struktur. Oligarhija nima mesta v EU. ‘Cilj mora biti ustvariti’ učinkovit informacijski sistem v EU, ki bo pomagal ustvariti preglednost pri dodeljevanju denarja”, sta me drugim zapisala avtorja.
“Kršitve prava in korupcija so v EU veliko bolj razširjene, kot je splošno znano. In še naprej se širijo ne glede na to, ali vodje vlad pripadajo konservativnim, socialdemokratskim ali liberalnim strankam. V Bruslju zato zvonijo alarmni zvonovi: Evropska komisija je predlagala, da bi se plačilo sredstev EU v prihodnosti povezalo s skladnostjo z evropsko zakonodajo.
Zadeva se bo vrnila na dnevni red jeseni. Številne države bi lahko v tem procesu izgubile na stotine milijonov evrov – zato možnosti za uredbo “z zobmi”, kot jo imenuje predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (za katero se zavzemajo kršiteljice evropskega prava), niso velike. Welt daje pregled držav EU, v katerih je vladavina prava najbolj ogrožena.
Poljska
Varšava je v stalnem konfliktu s Komisijo EU. EK je Poljsko večkrat opominjala zaradi kršitve pravne države. Evropsko sodišče (Sodišče ES) je potrdilo, da je država v več primerih kršila zakon. Mednarodni strokovnjaki menijo, da so poljska sodišča niso neodvisna: od leta 2015 nacionalna konzervativna vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) dosledno izvaja čistke, imenuje podrejene sodnike ali ustvarja dodatne senate.
Tudi svoboda tiska na Poljskem velja za omejeno. Vladajoča stranka je državno televizijo TVP spremenila v propagandni stroj, kritični novinarji pa so pod pritiskom. Opazovalci so zaskrbljeni tudi zaradi agitacije proti manjšinam. Vlada podpira to agresijo in številne skupnosti so že razglasile “območja, ki ne vsebujejo LGBT ideologije”.
Madžarska
Tako kot na Poljskem je neupoštevanje pravne države najbolj očitno, bolj kot v kateri koli drugi državi EU, tudi na Madžarskem. Nikjer ni tako razvitega prestrukturiranja države v sistem, v katerem so sodišča, mediji, univerze in narodna banka, podrejeni vladi.
Premier Viktor Orbán je na oblasti od leta 2010. Pred dvema letoma je bila njegova koalicija potrjena z udobno dvotretjinsko večino poslanskih mest. Vlada s tem mandatom upravičuje svoje korenite reforme v smeri “neliberalne demokracije”, kot jo imenuje sam Orbán.
Češka
Ne le Orban, ampak je tudi češki premier Andrej Babiš osumljen zlorabe vladne funkcije – čeprav na drugačen način. Leta 2019 se je na ulice proti liberalcem prvič podalo več deset tisoč Čehov. Obtožujejo ga navzkrižja interesov. Kot premier se pogaja o proračunu EU, kot gospodarstvenik pa naj bi imel korist od teh sredstev.
Milijarder Babiš, ki del medijev nadzoruje tudi s svojim holdingom Agrofert, obtožbe zavrača. Monika Hohlmeier (CSU), predsednica odbora za nadzor proračuna v parlamentu EU, je za WELT povedala, da gre končno za “sistemske težave” na Češkem.
“V EU potrebujemo učinkovit sistem za preprečevanje nepotizma in oligarhijskih struktur. Oligarhija nima mesta v EU. “Cilj mora biti ustvariti” učinkovit informacijski sistem v EU, ki bo pomagal ustvariti preglednost pri dodeljevanju denarja.”
Romunija
Komisija EU opisuje stanje pravne države v Romuniji kot “zaskrbljujoče”. Ker država ob vstopu v EU leta 2007 ni izpolnila vseh korupcijskih standardov, jo bruseljske oblasti že odtlej nadzirajo, Bruselj pa jo redno kritizira. Leta 2017 je pravosodna reforma sprožila množične proteste. Dva sporna zakona sta bila na koncu umaknjena, vendar se država ni umirila.
Socialdemokratska stranka (PSD), ki je bila vpletena v več korupcijskih afer, je v opoziciji od novembra 2019. Romunski politični sistem še vedno prežemajo zvesti privrženci nekdanjega vodje stranke Liviuja Dragnea, obsojenega zaradi volilnih goljufij in korupcije. Strokovnjaki EU Romunije več ne uvrščajo med “polne demokracije”.
Slovenija
V Sloveniji trenutno poteka izjemna sprememba politike, ki jo evropska javnost komaj opazi: Janez Janša iz Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je bil marca letos izvoljen za premierja, in je osebni prijatelj madžarskega premierja Orbána, velja za gorečega nacionalista.
Obstajajo “prvi koraki”, da se neodvisnost sodstva postavlja pod vprašaj, pravi Marko Lovec, politolog Univerze v Ljubljani. “Korupcija je težava tudi v pravosodju. Sodišča so delno politizirana in ne delujejo v skladu s standardi, ki jih lahko pričakujemo v EU,” še dodaja Lovec. EU se tudi pritožuje zaradi pomanjkanja medijske raznolikosti v Sloveniji.
Kot je povedal Lovec, “madžarski poslovni ljudje trenutno kupujejo v medijskem sistemu v Sloveniji”. Janšev odnos do svobode izražanja je moten. Kot opozicijski vodja je dve novinarki označil za “zlorabljene prostitutke” – in vrhovno sodišče je to potrdilo.
Komisija EU trenutno zaskrbljeno spremlja primer preiskovalnega novinarja Blaža Zgage, ki je natančno poročal o kaosu in korupciji pri nakupu ventilatorjev, zato ga Janša javno označuje za lažnivca.
Hrvaška
V Andreju Plenkoviću ima priljubljena počitniška država pametnega vodjo vlade, ki je dobro povezan v konservativni Evropski ljudski stranki (EPP). Med strankarsko zvezo spadata tudi CDU in CSU. Toda za fasado je tudi temna plat: “Korupcija je na Hrvaškem velik problem, obstaja na vseh političnih ravneh,” pravi Robin-Ivan Capar, hrvaški strokovni sodelavec Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR).
Capar ne izključuje sodišč. V tako imenovanem indeksu zaznave korupcije Transparency Internationala je Hrvaška zdaj zdrsnila na 63. mesto – le tri mesta pred Belorusijo. Novo poročilo EU o medijski raznolikosti v državi je postalo uničujoča razsodba: “Novinarji so podvrženi mrzlim akcijam, sovražnim sporočilom, grožnjam s smrtjo, ustrahovanju, nadlegovanju policije in poročanjem o obrekovanju.”
Glede na sočasna poročila organizacij za človekove pravice, kot je Amnesty International, Hrvaška včasih nezakonito zavrača prosilce za azil, ne da bi jih preverjala na mejah. Poleg tega mejni stražarji migrante trpinčijo. Vlada zavrača obtožbe.
Bolgarija
Stotine tisočev Bolgarjev je to poletje v številnih mestih demonstriralo proti meščansko-nacionalistični vladi. Še pred kratkim so protestniki v smeri vladnega sedeža metali odsekana prašičja ušesa, zvitke toaletnega papirja in paradižnike. Mestni srednji sloj in zlasti dobro izobraženi mladi Bolgari so imeli dovolj pomanjkljivega upravljanja države.
Bolgarija je na najvišjem mestu (74) od vseh držav EU po indeksu zaznave korupcije Transparency Internationala. Pod pritiskom protestov je premier Bojko Borisov, ki v Bruslju vedno igra dobrega Evropejca, medtem ponudil odstop. EU redno kritizira pomanjkanje neodvisnosti sodstva v Bolgariji, novo poročilo pa tudi potrjuje, da ima Sofija “pomembna tveganja v medijskem pluralizmu”.
Celoten Članek si lahko preberet na spodnji povezavi: