(VIDEO) Polemika o tem, ali je ukrep nošenja maske političen-simbolni ukrep ali javnozdravstveni ukrep, se je preselila na ulice – Nenavaden protest proti odločevalcem minuli vikend v Ljubljani “Za svobodno izbiro pravic otrok v vzgoji in izobraževanju”

Model B, po katerem se je začelo letošnje šolsko leto in ki ga je predpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preprečuje nekatere dejavnosti v šolah, vrtcih in drugih vzgojno izobraževalnih zavodih, ki so jih bili pred uvedbo pandemije 13. marca navajeni učitelji in učenci ter vzgojitelji.

Prav zaradi tega, ker naj bi Slovenija “naredila veliko večjo restrikcijo kot nekatere druge države”, je v minulo soboto na Trgu republike potekal protest, kjer so imeli glavno besedo predvsem ljudje iz učiteljskih vrst. “Gibanje v šolah je skoraj popolnoma omejeno, učenci so ves čas v isti učilnici in le redko zapuščajo učilnico. Učenci predmetne stopnje nimajo kabinetnega pouka, kar pomeni, da niso v specializiranih učilnicah. “To pomeni, da ne morejo kuhati pri gospodinjstvu kosila, to pomeni, da ne morejo narediti ptičje hišice pri tehničnem pouku, to pomeni, da ne morejo pri kemiji eksperimentirati in tudi pri kemiji in fiziki ne morejo gledati skozi mikroskop. Torej mladostnike med 10. in 15. letom smo nekako več ali manj zaprli. Hodijo k športni vzgoji, kje naj ne bi uporabljali žoge – ekipnih iger,” je bila kritična Renata Filipič, učiteljica kemije iz Velenja.

“Včeraj na šolo (v petek) smo dobili dopis ministrstva, s priporočilom o tem, da šole izvajajo uradne zaznamke. To je bilo okoli 12-tih meni sporočeno, ki naj bi omogočili sledljivost Covidu-19, zaznamovali pa naj bi otroke, katerih starši ne dovolijo mask. Bi zaupali zobozdravniku, bi zaupali igralcu, bi zaupali frizerki, bi zaupali kostumografu, šivilji, učitelju, farmacevtu brez prakse – z razdaljo,” se sprašuje Renata Filipič.

Na ministrstvu za izobraževanje v nasprotju s protestniki zagotavljajo, da so šole in vrtci na epidemiološke razmere dobro pripravljeni in da je situacija trenutno povsem obvladljiva. V prvem tednu pouka so okužbe potrdili v več vrtcih, šolah in na dveh gimnazijah. Razredi, kjer so potrdili okužbe, ob začetku drugega šolskega tedna praviloma ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo. Karantena je odrejena razredom na 13-ih osnovnih šolah od 497, v karanteni pa je 150 učencev od 191.726. “Podatki kažejo, da je situacija trenutno povsem obvladljiva,” zagotavljajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Do konca tedna bodo namreč na ministrstvu vzpostavili posebno aplikacijo, v katero bodo ravnatelji vrtcev ter osnovnih in srednjih šol vpisovali podatke o potrjenih primerih okužbe s Covidom-19 znotraj vzgojno-izobraževalnih zavodov. Kot so napovedali, bodo tedenske zbirne podatke javnosti sporočali vsak petek po 14. uri, prav tako bodo objavljeni tudi na spletnih straneh ministrstva.

Drugi teden šolskega leta se je namreč začel z več skupinami in razredi v karantenah. Po zadnjih podatkih imajo karanteno odrejeno na 2,62 odstotka šolah, kar pomeni, da pouk na 97,38 odstotka šolah poteka normalno po modelu B. 150 učencev, ki jim je bila odrejena karantena, pa predstavlja 0,078 odstotka vseh osnovnošolcev.

Ob tem na ministrstvu ob prihajajočem jesenskem času starše in skrbnike znova prosijo, naj v vrtce in šole vključujejo le zdrave otroke. Prosijo tudi za dosledno upoštevanje vseh splošnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kot so higiena rok in kašlja, zračenje prostorov ter razkuževanje.

V sinočnjih Odmevih je o tem govorila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, zdravnica Tina Bregant, ki je med drugim dejala: “Menim, da večina Slovencev zna ločiti lažne novice od pravih, da ukrep nošenja mask ni političen ukrep,” pravi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, zdravnica Tina Bregant, s katero se je pogovarjal Igor Bergant. Del pogovora s Tino Bergant v Odmevih objavljamo spodaj, kjer boste videli tudi integralni posnetek sobotnega protesta na Trgu republike.

Strokovna priporočila na mednarodni ravni glede nošenja mask so se s časom pandemije zelo spreminjala. To je številne nekoliko zmedlo, ampak zdaj naj bi prevladali argumenti za uporabo tudi ponekod na prostem. Zakaj imamo v Sloveniji toliko težav s prepričevanjem ljudi, kako pomembno in solidarno je to?

V tem tednu so opravili kar nekaj nadzorov in inšpektorji so ugotovili, da se Slovenci dobro držijo nošenja mask. Mislim, da se večina Slovencev zaveda in zna ločiti lažne novice od pravih, da ukrep nošenja maske ni političen ukrep. Ne gre za to, da je maska simbol – čeprav verjamem, da za nekatere je –, pač gre za javnozdravstveni ukrep. Če nosim masko, ščitim vas, če nosite masko vi, ščitite mene. Na ta način lahko zajeziva širjenje okužbe.

Zakaj je potem takšna težava recimo v šolah doseči bolj izrazito in obvezno nošnjo mask, ker ravno to pomaga tako otrokom kot seveda tudi učiteljem. Tukaj se zdi, da je v bistvu celo preveč zadržkov na strani določevalcev ukrepov?

Otroci ne delajo nobenih težav. Masko dajo gor, njim je zelo pomembno, da hodijo v šolo, da so z vrstniki, da se šola dogaja v živo, četudi z masko. Glede na to, da je tudi španska gripa trajala dve težki sezoni, menim, da se izplača še malo potrpeti. Potem pa upajmo, da se bo breme virusa znižalo. Tudi zaradi cepljenja, ki ga bomo dobili.

V Sloveniji se včasih zdi, da smo kar preveč dogmatski, ko gre za nekatere ukrepe. Po drugi strani vidimo, da je z NIJZ-jem mogoče nekaj doseči tudi s pogajanji. Številne organizacije se razburjajo ravno zato, ker so očitno določeni ukrepi precej nedosledni. Kako gledate na to na ministrstvu za zdravje?

Na eni strani imamo paradoks, da imamo navodila, ki so izjemno natančna in zelo rigidna. Po drugi strani pa poskušamo ohranjati to svobodo, avtonomijo in seveda nekje se moramo srečati. Sama bi si želela, da bi bilo več neke dobrovoljne pripravljenosti, tudi zdrave pameti. Mislim, da je zelo malo ukrepov takih, ki so tako rigidni, da se jih ne da nekoliko prirediti in prikrojiti tistim, ki jih uporabljajo.

V Sloveniji se včasih zdi, da smo kar preveč dogmatski, ko gre za nekatere ukrepe. Po drugi strani vidimo, da je z NIJZ-jem mogoče nekaj doseči tudi s pogajanji. Številne organizacije se razburjajo ravno zato, ker so očitno določeni ukrepi precej nedosledni. Kako gledate na to na ministrstvu za zdravje?

Na eni strani imamo paradoks, da imamo navodila, ki so izjemno natančna in zelo rigidna. Po drugi strani pa poskušamo ohranjati to svobodo, avtonomijo in seveda nekje se moramo srečati. Sama bi si želela, da bi bilo več neke dobrovoljne pripravljenosti, tudi zdrave pameti. Mislim, da je zelo malo ukrepov takih, ki so tako rigidni, da se jih ne da nekoliko prirediti in prikrojiti tistim, ki jih uporabljajo.

V zapletenih časih nekateri ljudje hlepijo po sorazmerno preprosti razlagi kompleksnih problemov, tudi znanstvenih. To s pridom zlorabljajo nekateri populistični politiki, tudi estradniki, skratka vplivneži. Seveda je pomembno z ljudmi, ki gledajo kritično na določene stvari, priti v pameten dialog. Kako ga v Sloveniji doseči, da bi vendarle dosegli na primer nošnjo mask?

Pogovor, ozaveščanje naredita največ, branje ustrezne literature, pogovor z ljudmi, ki so strokovnjaki na tem področju. Sama sem privrženka kritičnega uma. Želela bi si, da morda v šoli položijo več truda ravno v pogovarjanje. Kritični um se namreč uri vsak dan, v vsakodnevnih situacijah. Pri maskah smo se tudi zdravniki ogromno naučili. Stopili smo v stik kot mladi zdravniki z Institutom Jožef Stefan. Testirali smo različne maske, poskušali uvesti tudi neke inovacije. Kar naenkrat smo se vsi naučili, koliko različnih mask imamo. Naučili smo se, kaj je to prenos, kaj je virusno breme, kaj je PSR-testiranje, kaj je eksponentna rast okužb. Mislim, da je covid-19 pravzaprav velika priložnost, da se naučimo uporabljati tudi matematične podatke. Skratka znanje, ki ga imamo. Seveda pa kompleksni problemi nimajo enostavnih rešitev, čeprav so te zelo privlačne. Tukaj imamo teorijo že od gospoda Kahnemana. Kako razmišljamo, počasi ali hitro. Mislim, da več kot vemo, bolj smo skromni. Strinjam se, da covid-19 pred nas postavlja velike izzive, in želim si, da jih bomo skupaj premagali ter se povezali tudi z znanostjo in stroko. Navsezadnje, vsi zdaj vemo, kako pomembna je matematika.