(VIDEO) “Ni dovolj, da zahtevamo samo odhod Janše, če se ne spremeni nič drugega, bomo dobili janšizem v manj brutalni obliki” – Dušan Keber na protestih pred parlamentom poslal Janšo na “smetišče zgodovine” in dejal, da je borba za javno zdravstvo povezana z borbo za državo, v kakršni hočemo živeti
Protestni shod se je na čelu s transparentom, ki je opozarjal, da “vlada škoduje zdravju,” ob glasnem skandiranju odpravil proti Trgu republike. Pred parlamentom je prišlo do manjšega incidenta, ker so policisti najprej preprečili, da bi protestniki prišli do pločnika, neposredno pred vhod parlamenta, vendar so kasneje popustili.
Pred stavbo DZ-ja je zbrano množico nagovoril tudi Dušan Keber, nekdanji minister za zdravstvo, ki je osvetlil trenutne problematike v zdravstvu in težavo privatizacije zdravstva in predstavil nekakšen memorandum s pozivom, da se “Janšo pošlje na smetišče zgodovine”.
Keber je poudaril, da se je med epidemijo izkazala prednost sistema javnega zdravstva pred privatnim. “Problematika v zdravstvu je povezana z oblastjo, ki jo imamo. Borba za javno zdravstvo je povezana z borbo za državo, v kakršni hočemo živeti. Ne gre za eno zlo, ampak dve; prvo se imenuje Janša oziroma janšizem. Naše prizadevanje je, da odide na smetišče zgodovine,” je dejal Keber.
“Drugo zlo je neoliberalni kapitalizem, pri njegovem udejanjanju sodelujejo vse stranke, ki so ali so bile na oblasti,” je dejal nekdanji zdravstveni minister. “Javno zdravstvo je nenehno na udaru kritike zato, da se naredi prostor njegovi privatizaciji, ki pa bo koristila samo bogatemu odstotku prebivalstva, drugim pa bo ostal samo osiromašen zdravstveni sistem,” je opozoril Keber.
Osrednji govorec na protestu je nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki ostro nasprotuje privatizaciji javnega zdravstva: “To je nenehno na udaru kritike zato, da se naredi prostor njegovih privatizaciji, ki pa bo koristila samo bogatemu prebivalstvu,” so nastop Kebra povzeli na družbenih omrežjih.
Jaša Jenull pa je v zaključku protesta predstavil, kot je dejal, “prosti spis” z naslovom: “Zakaj vztrajamo”.
“Že od samega začetka protestov se pojavljajo glasovi, ki pravijo, da kolesarjenje ne bo dovolj. Glasovi, ki trdijo, da miroljubni protesti ne morejo ničesar spremeniti. Glasovi, ki pravijo, da je Janezu Janši in njegovim podrepnikom čisto vseeno, koliko tisoč se nas zbere pred parlamentom. Pravijo ti glasovi, da so vsi politiki isti, da so vse obstoječe opcije enako slabe in da naši protesti niso smiselni, če si ne moremo vnaprej zagotoviti boljše alternative. In res je, strahovlada še ni padla. Vsak dan se pojavljajo nove afere in novi primeri njihovega nesposobnega, neetičnega, koruptivnega in zločinskega delovanja. Vsak dan,” je poudaril Jenull.
“Ampak zakaj potem sploh vztrajati? Zakaj, če je vsak dan isto? Ni, jaz pravim, da ni vsak dan isto. Ni res, da se ni nič spremenilo. Vsak dan je po svoje slabši. Po drugi strani pa se spreminjajo, se dogajajo stvari. Ustavno sodišče je zaustavilo spremembe, ki bi odprle pot uničevanju okolja. Sodišča, tožilstva in včasih tudi policija se upirajo pritiskom, ki jih nanje izvaja strahovlada. Ravno včeraj je tožilstvo vložilo obtožnico zoper Janšo v zvezi z nepremičninskimi posli na Trenti”, je med drugim dejal Jenull.
Jaša Jenull je tudi opozoril, da se ljudje in institucije upirajo pritiskom vlade. Poziva, naj se ljudje upirajo pritiskom, klientelizmu in korupciji. “Če se ne bomo uprli, bomo kmalu Poljska, Madžarska ali Nemčija v tridesetih letih prejšnjega stoletja,” je posvaril Jenull in dodal: “Ta vlada bo padla!” Protestniki so na koncu v parlament simbolično vrgli plamen upora.
V sklepnem delu tokratnega protestnega shoda so namreč udeleženci prižgali kresničke-prskalice oziroma, kot je dejal Jenull, “plamenčke upora”, ki so padali tudi po policistih pred parlamentom.
Nastop, nekakšen memorandum nekdanjega zdravstvenega ministra Dušana Kebra pred protestniki, objavljamo spodaj v integralu:
“Cel svet je moral priznati v času korona krize, da je prednost javnega sistema mnogo večja pred vsemi zasebnimi sistemi. To je priznal tudi Sloveniji in slovenskemu javnemu zdravstvu. Kljub temu pa ta oblast nadaljuje svoje poskuse, svojo trdno odločenost, da javno zdravstvo privatizira in ga vzame nam ljudem. Sem sem prišel, da bi vas pozval k podpori javnemu zdravstvu, ampak tega mi ni treba storiti, podpirate ga, hvala vam.
Ob tem pa moram reči, da je problem, problematika tesno povezana z državo, v kateri živimo, z oblastjo, ki jo imamo in da je borba za javno zdravstvo borba za novo državo, v kateri hočemo živeti. Ne gre za eno zlo, gre za dve zli.
Prvo zlo se imenuje Janša in janšizem. Prinesel nam je avtoritarno vladanje, kršenje demokratičnih standardov, sramotno nizko raven političnega govora, sramotenje in ustrahovanje drugače mislečih, podrejanje pravosodja in policije, pritiske na medije, netenje sovraštva in ustvarjanje razkola, populizem, revanšizem, politično zlorabo sprave in potvarjanje zgodovine. Naše prvo prizadevanje je, da Janša odide na smetišče zgodovine. Vendar pa je to samo nujni pogoj, ni pa zadostni.
Drugo zlo je neoliberalni kapitalizem. Državljanov nihče ni vprašal pred 30 leti, ali ga hočemo. Vsilil nam ga je tuji in domači kapital. Pri njegovem uveljavljanju sodelujejo vse stranke z izjemo tistih, ki še niso bile na oblasti. Slavljenje vsemogočnosti trga in zasebnega proti javnemu, so sprožile divje lastninjenje, kraje družbenega premoženja, siromašenje javnih služb in privatizacijo zdravstva in šolstva. Zloraba javnih pooblastil za okoriščanje in politično obvladovanje gospodarstva. Kazniva dejanja ostajajo nekaznovana in ukradena lastnina ostaja v rokah tistih, ki so jo ukradli. Povečala se je socialna in ekonomska neenakost državljanov, zakonske pobude v prid lastninjenja in privatizacije se sprejemajo z lahkoto. Spremembe v prid državljanov in zaščito družbene lastnine pa nikakor. Nobena od vlad v zadnjih 20-tih letih kljub obljubam ni odpravila na primer dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga zahteva 80 odstotkov državljanov. Velika večina zdravstvenih sprememb zadnjih let je koristila bogatejšim in povečala razlike med bogatimi in revnimi. Javni zdravstveni sistem je nenehno na udaru kritike z namenom, da se naredi prostor njegovi privatizaciji. Denar, ki ga državljani zbiramo za zdravstvo je zadnji veliki kos pogače, ki še ni padel v roke zasebnih interesov privatnih zavarovalnic in privatnih zdravnikov.
To se dogaja tudi pod to vlado, kljub temu, da se je v pandemiji, kot sem rekel, izkazalo, kako koristen je bil javni zdravstveni sistem. Naše zdravstvo po deležu javnega denarja spada med najrevnejše v Evropski uniji. Na dnu smo tudi po številu zdravnikov. Država namerava za tanke porabiti tri četrt milijarde, ne namenja pa denarja za zdravstvo, izobraževanje, znanost, tehnologijo, kulturo socialno varstvo in okolje. Tako osiromašenemu sistemu se očitajo dolge čakalne dobe in ponuja v zameno privatizacijo. Vsi vemo, da bo privatizacija koristila odstotku najbogatejših, vsem ostalim pa bo ostal do skrajnosti osiromašen javni sistem.
Naj vam naštejem samo zadnje načrte vlade. Njen glavni davčni strokovnjak predlaga uvedbo kapice na socialne dajatve, kar pomeni, da bo bogatemu odstotku, to je 13.000 ljudi, ki ima plačo višjo od 6000 evrov, torej teh 13 000 ljudi bo dobilo še 140 milijonov evrov na leto, zdravstvu pa bodo odvzeli 45 milijonov. Preostalih 99 odstotkov državljanov ne bo dobilo niti centa, verjetno pa bodo morali nadomestiti ta odpustek bogatašem. Namreč 140 milijonov.
Minister za zdravje ne namerava opustiti dopolnilnega zavarovanja, temveč mu še povečati vlogo pri financiranju. Sedanjo stisko s čakalnimi dobami namerava reševati tako, da se bo zasebnim zdravnikom, ki jih je vsaj 30 krat manj kot javnih, podeljevalo javna sredstva. V zdravstveni blagajni namerava skrčiti košarico pravic, ki so nam pripadale doslej. Žal in sramotno je, da je na strani zasebnih privatizacij tudi ustavno sodišče, ki je razsodilo, da lahko zdravniki, ki prejemajo javna sredstva, z dobičkom počnejo, kar se jim zljubi.
Zato ni dovolj, da zahtevamo samo odhod Janše, če se ne spremeni nič drugega, bomo dobili janšizem v manj brutalni obliki. Zahtevati moramo spremembe vsega, kar napadamo pri janšizmu. Zahtevati moramo, da stranke sprejmejo nov, drugačen, program za Slovenijo. Zahtevati moramo vračilo ukradene družbene lastnine. Doseči, da imajo delavci prav tako kot kapital pravico do dobička, zajeziti strankokracijo, doseči uveljavljanje neposredne demokracije brez posredništva strank, okrepiti socialno državo in družbeno solidarnost. Preprečiti izčrpavanje naravnih virov, spoštovati dogovore o obvladovanju okoljske in klimatske krize. Doseči moramo, da bodo politiki spoznali in pripoznali, da sedanji ekonomski model ni niti socialno niti ekonomsko niti okoljsko vzdržen. Današnje krize ni mogoče reševati na načine, ki so privedli vanjo.
In za konec, kakšno zdravstvo hočemo? Hočemo javno zdravstvo, v katerem vsak prispeva kolikor zmore in dobi kar potrebuje. Hočemo okrepitev javnega financiranja in javnega izvajanja zdravstvenega varstva. Hočemo, da so ljudje enaki v zdravju in bolezni”.
