Po Janši Trumpa podprl še predsednik republike Srbske Milorad Dodik – Kakšen pa je resnični vpliv ameriške zunanje politike na slovensko notranje politično dinamiko in zakaj je za Janezu Janši tako pomembno, da zmagajo republikanci s Trumpom in ne demokrati z Bidnom

Če bo na ameriških volitvah zmagal Donald Trump, kar seveda ni izključeno zaradi elektorskih glasov, si je Janez Janša zagotovil “zlati žeton”, potezo Janše ocenjujejo nekateri, sicer Janši naklonjeni, poznavalci zakulisja mednarodnih odnosov.
V primeru, da bo novo ameriško administracijo postavil Biden, pa je to vsekakor strel v koleno.

Čeprav Slovenija vsekakor ni strateška prioriteta na radarju ameriške zunanje politike, pa vsaj po mnenju nekaterih poznavalcev zakulisnega dogajanja ameriški vpliv ni zanemarljiv tudi, ko gre za notranje politične razmere v Sloveniji, predvsem v kontekstu pri postavljanju preteklih, predvsem pa bodočih koalicij in vlad v Sloveniji.

Janšev oster odziv na kritiko Bidenovega zunanje političnega svetovalca Carpenterja, ko je med drugim zapisal, da “bomo vsi izven ZDA spoštovali odločitev ameriških volivcev, ne glede na to, kako bodo odločili. Upam, da boste vi storili isto,” ima namreč zanimiv podton, ki ga je očitno velika večina medijev spregledala.

“Upam, da boste vi storili isto”, ko gre za spoštovanje rezultatov volitev pri nas, je mogoče razumeti tudi kot očitek, da so se Američani ravnali drugače v preteklosti in da so se vmešavali v notranjepolitične razmere v Sloveniji.

V Sloveniji je namreč veljajo nepisano pravilo, da mora imeti bodoči slovenski mandatar tudi “podporo” ali vsaj “blagoslov” ameriškega veleposlaništva – beri ameriške zunanje politike. V dobro obveščenih krogih se namreč špekulira, da je Janša ameriško podporo izgubil po aferi Patria, zaradi česar naj bi posredno leta 2013 padla tudi druga Janševa vlada.

Znano je, da se je Janša odločil za finskega proizvajalca Patrio in ne za ameriškega proizvajalca ameriškega General Dynamicsa, kar naj bi takrat zelo razjezilo Američane, ki so vsaj v tej smeri, gredo špekulacije, odrekli podporo Janezu Janši. Prva zamera pa naj bi izvirala še od prodaje Slovenske industrije jekla (SIJ) ruskim lastnikom prav tako v času Janševe vlade, kar prav tako ni ostalo neopaženo pri Američanih.

Da ameriški vpliv ni nezanemarljiv, nenazadnje dokazujejo tudi Spletna stran WikiLeaks, ki je v minulih letih objavila serijo zaupnih dokumentov ameriške vlade, med drugim tudi ogromno zbirko diplomatskih depeš, ki so dvigovale prah tudi v Sloveniji.

Tako je maja 2007 takratni veleposlanik ZDA v Sloveniji Thomas B. Robertson v depeši poročal tudi o zadevi Patria. “Tajni vir, ki ima neposreden dostop do uslužbenca družbe Rotis, trdi, da je stranka SDS predsednika vlade Janeza Janše od Patrie prejela več kot 2,8 milijona evrov ‘pod mizo’. Vir je še dejal, da STO Ravne ni uspelo, da bi Janševi stranki ponudil podoben prispevek,” je zapisal takratni veleposlanik.

Kot je še zapisal Robertson, “izbor Patrie in pogajanja v najboljšem primeru niso bila pregledna, saj javnost ni bila seznanjena s tem, kako je bil porabljen javni denar in kaj bodo dobili za to. V najhujšem primeru pa nam poznavalci v panogi govorijo, da sumijo, da so bila storjena kriminalna dejanja, vključno s podkupninami in velikimi izplačili političnim strankam v zameno za donosen posel.”

Stranka SDS je po objavi navedbe v depeši zanikala.

Kakšen je bil ameriški vpliv na notranjepolitično dinamiko leta 2018 po zmagi Janše na volitvah, ko ni uspel sestaviti koalicije, je seveda predmet špekulacij. Obstajajo pa informacije o tem, kdo vse je bil v tistih dneh na inštrukcijah v ameriški ambasadi v Ljubljani in kdo so bili kurirji za zvezo. Seveda ne gre za teorijo zarote, vendar je vsaj v notranji politiki pomembno, kdo ima in kdo ne ameriško podporo, pa čeprav je to lahko le navidezno ali precenjeno.

Zato tudi ni presenetljivo “neposredno vmešavanje Janše v tuje predsedniške volitve”, ki je znova na površje potegnilo očitke o korupciji in afero Patria in na katero ‘s prtom’ kažejo zagovorniki Bidna in na katero je bila usmerjena pozornost mednarodnih komentatorjev in odzivov na Janšev tvit. Janša je s svojim tvitom razjezil vsaj polovico volivcev ZDA oziroma tistih, ki so spremljali polemiko in ne marajo Trumpa.

Tako AP omenja, da je Slovenija rojstna država prve dame ZDA Melanie Trump in dodaja, da je v petek Trumpa podprl tudi član bosanskega predsedstva Milorad Dodik, ki je pozval vse Srbe v ZDA, naj volijo Trumpa.

“Desničarski konservativci v vzhodni in srednji Evropi, kot so Orban, Vučić in Janša, včasih kopirajo Trumpov slog vodenja,” je zapisal AP.

Tvit je bil deležen številnih odzivov, tako negativnih kot pozitivnih.
Med drugim se je odzval nekdanji pomočnik državnega sekretarja ZDA za evropske zadeve Dan Fried. »Običajno ni modro, da se kaka vlada opredeli za eno stran v demokratičnih volitvah tuje države. (ZDA so bile včasih tega krive in smo dobili lekcijo),« je tvitnil Fried.

Ameriški mediji pri poročanju o Janševi podpori Trumpu povzemajo agencijo AP, ki je zapisala, da se je premier Janša s tem pridružil regionalnim voditeljem, ki so odkrito podprli Trumpa med kampanjo za ponovno izvolitev. Med njimi sta madžarski premier Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Samostojno vest o Janševem tvitu je objavil medij Politico, konservativni Washington Times pa navaja, da je tvit voditelja rojstne države prve dame Melanie Trump sledil sporočilom podpore konservativnih voditeljev vzhodne Evrope.

Časnik Washington Post piše, da se je slovenski premier s podporo Trumpu pridružil drugim desničarskim voditeljem. “Janševo sporočilo sledi podobnim izjavam dveh drugih populističnih voditeljev v regiji, Orbana in Vučića. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro in predsednik Filipinov Rodrigo Duterte sta prav tako podprla Trumpovo ponovno izvolitev,” poroča Washington Post.

“Slovensko zunanje ministrstvo v Washingtonu je zavrnilo komentar,” še piše Washington Post, pri čemer verjetno misli na veleposlaništvo.

Washington Post je Janševo podporo Trumpu omenil še v prispevku o skorajšnji sklenitvi sporazuma o normalizaciji odnosov med Izraelom in Sudanom. Objava sporazuma v Ovalni pisarni Bele hiše je v ZDA odmevala tudi zaradi tega, ker izraelski premier Benjamin Netanjahu kljub Trumpovi spodbudi priložnosti ni izkoristil za izraz podpore predsedniku ZDA.

“Misliš, da bi zaspani Joe lahko dosegel kaj takega, Bibi?” je Netanjahuja vzpodbudil Trump. Izraelski premier se je malce obotavljal, nato pa se je diplomatsko izvil, da Izrael ceni vso pomoč za mir od kogarkoli v Ameriki.