RTV Slovenija predvsem po zaslugi Igorja E. Berganta tokrat uspelo narediti, če se izrazimo v športnem žargonu, “Fair-play” intervju z Janezom Janšo – “Saj res, kje pa je Rosvitka? Mar ni ona abonirana na janševike?”, je eden od komentarjev na Twitterju

20. novembra 2020
RTV Slovenija predvsem po zaslugi Igorja E. Berganta tokrat uspelo narediti, če se izrazimo v športnem žargonu, “Fair-play” intervju z Janezom Janšo – “Saj res, kje pa je Rosvitka? Mar ni ona abonirana na janševike?”, je eden od komentarjev na Twitterju

Po “medijski ofenzivi” predsednika vlade Janez Janše, ki je sinoči nastopil že v tretjem daljšem intervjuju ta teden, je premier končno dobil pravega sogovornika in izpraševalca. Ne bi izgubljal besed s torkovima dvojnima intervjujema na Novi24Tv in Planet TV-ju, ker gre za vprašanje okusa, o okusih pa se ne razpravlja. Saj veste, kako pravi stari latinski pregovor, “De gustibus non est dispuntandum” – O okusih se ne razpravlja. Pa vendarle se zdi, da je bil predsednik vlade sinoči izprašan “po zakonu in po pravici”, kar je vsekakor napredek in pohvalo za nacionalno televizijo.

Najprej nekaj o voditelju, ki prihaja iz športnega programa nacionalne televizije in se je, kot radi rečemo v novinarskih krogih, “nekako naredil”. Sam pa lahko rečem glede na osebne izkušnje, da je imel Bergant ambicije postati politični novinar in voditelj, kar mi je postalo jasno že leta 2007, ko sem iz POP TV-ja prestopil na nacionalno televizijo, kjer takrat še mlad in ambiciozni Igor E. Bergant na spletnih straneh RTV-ja na MMC-ju ni izpustil priložnosti, da je kar v instituciji, kjer sva skupaj delala, vsakič napisal en kritični prispevek, kako bi moral izgledati intervju, kaj bi po njegovi oceni moral narediti in česa nisem naredil.

Vendar pustimo “trpljenje mladega Berganta”, ki si je očitno že takrat želel, da bi prenehal “z navijanjem za naše športnike” in delal velike intervjuje s politiki in predsedniki vlad. Končno se mu je ta želja uresničila in je dobil priložnost, da naredi “veliki intervju”. Pri športnih novinarjih me je vedno fasciniralo to, “kako malo distance premorejo in kako hitro se vživijo v navijaštvo brez primere” in enostavno izgubijo kakršnokoli distanco do predmeta poročanja. Večkrat razmišljam o tem, pa ne najdem odgovora, kako se lahko iz novinarja preleviš v navijača najhujše vrste.

Enostavno dobiš občutek, da so oni v gladiatorski areni in da so sami gladiatorji. To se sinoči Bergantu ni zgodilo, čeprav ima to kot športni novinar verjetno v genih oziroma zapisano v DNK-ju, kot radi rečemo. Vedno sem namreč stal na stališču, da je za intervjuvanca boljše, da ne govorim o “umetniškem vtisu” same oddaje in intervjuja, če ima nasproti sebi nekoga, ki premore vsaj minimalno kritično distanco in ga ni strah, da se bo zameril intervjuvancu in naredil “priliznjeni intervju”, iz katerega se bosta “cedila med in mleko”.

Janezu Janši bi bilo verjetno žal, če bi mu uspelo “pacificirati” nacionalno RTV, kar mu politični nasprotniki očitajo, saj bi potem bil deležen le še intervjujev Nove24 ali Planet TV-ja, kjer bi delal s popolnimi novinci, brez kakršnegakoli novinarskega »backgrounda« z enim samim dnevom novinarskega dela na terenu ali enega samega novinarskega presežka ali, bog ne daj, novinarskega prispevka. Zdi se, da ima Janša glede RTV-ja taktičen ambivalenten odnos, kjer jih stalno kritizira in potiska v defenzivo, da se ne “pokvarijo “do konca.

https://twitter.com/mgajver/status/1329669442163372037

 

Seveda bi mu ostala še kakšna komercialna televizija, kot je recimo POP TV, kjer bi zadevo speljali na način “rumenega bulvarskega in senzacionalističnega novinarstva z nizkimi instinkti”, kot so recimo predvolilne oddaje, kjer nastopajo žene politikov, pa mame in stare mame, none in nonoti. Ne bo me presenetilo, če bodo na naslednjih volitvah nastopali kar otroci politikov. Vendarle pustimo ob strani novinarski pristop, ker se bom sicer popolnoma zameril novinarski srenji.

Morda samo še majhna digresija, kjer se je Bergantu pokazalo, da prihaja iz športnega programa, saj je predsednika vlade popravljal, da v UKC nimajo štukov ampak nadstropja, kar je sicer Janez Janša mirno preslišal.

Gremo na vsebino. Včerajšnji intervju predsednika vlade se bo zapisal v anale pravzaprav po dveh treh bravurah predsednika vlade. Ena je vsekakor izjava predsednika vlade Janeza Janše, ko je odgovarjal na vprašanje o konstruktivni nezaupnici: “Nekaj je tisto, kar je realno stanje, nekaj pa tisto, kar so pač medijske pleve. Moram še to dodati, kar se nas oz. mene tiče – če ima nekdo 46 glasov in je pripravljen obljubiti, da bo brez nas sestavil stabilno vlado brez volitev v tej situaciji in to tudi naredi, mu jaz samo čestitam. Mislim, da je genij, ki si zasluži Nobelovo nagrado že jutri”.

Ali je pri tem imel v mislih Jožeta P. Damijana, Janša ni povedal, bomo pa videli kmalu. Janša je namreč odgovarjal na vprašanje, “kako ocenjujete ta čas stabilnost vlade, zlasti ob težavah, ki jih imamo z obvladovanjem epidemije, in seveda nekih prihajajočih političnih spremembah, ki jih morda nakazuje sprememba vodstva stranke DeSUS, ter tudi ob napovedi konstruktivne nezaupnice?”

Zdi se, da je Janši vsaj sodeč po odgovoru malo žal, da se ni spomladi po odstopu Marjana Šarca odločil za predčasne volitve, saj bi s tem, kot je dejal, “če bi se SDS takrat za to odločil, bi politično profitiral”. Zdi se, da ima Janša, v kolikor bo situacija v koaliciji nevzdržna, v rokavu še izredne volitve spomladi prihodnje leto. To je tudi večkrat dejal v zaprtem krogu, ko je o tem tekla beseda v zaprtem krogu.

Janez Janša: “To koalicijo se ruši od dneva, še preden je nastala. Saj se spomnite tistih protestov, še preden je vlada prisegla, ko se je po Ljubljani kričalo ‘Ubij Janšo’ in ne vem, kaj še vse. Kljub temu moram reči, da se stranke, ki so šle z nami v koalicijo, v času, ko je bila razglašena epidemija, ko so bila prazna skladišča, ko so naši predhodniki govorili, da bo to malo hujša gripa, takrat niso odločile za volitve. Če bi se SDS takrat za to odločil, bi politično profitiral, kaj pa bi bilo s Slovenijo, pa je druga stvar. Tudi ko gre za naše partnerje, še posebej za SMC in DeSUS, to so stranke, ki so bile prej nekaj mandatov v drugačni koaliciji, smo se kritizirali, smo si povedali marsikaj, ampak smo bili takrat sposobni preseči te razlike in tako DeSUS kot SMC imata zgodovinsko zaslugo za to, da bo šla Slovenija čez to epidemijo bistveno manj poškodovana, kot bi šla, če bi imeli volilno kampanjo spomladi. To jim je treba priznati, tudi če se jutri razidemo. Kar zadeva stabilnost … Danes sem zaradi prejšnje teme veliko komuniciral z Brusljem, ker iščemo te rešitve, in mi je kar nekaj sogovornikov reklo, da mi čestitajo, ker smo sprejeli dva proračuna, ki sta ključna dokumenta v mandatu vsake vlade z znatno večino ob tem, da medijo poročajo o konstruktivni nezaupnici, o tem, kako bo koalicija razpadla itd..”

Pogovora z opozicijo sicer ne bom na tem mestu natančno analiziral, saj bo za to še več priložnosti. Čeprav je bil nastop Angele Merkel objavljen šele v Odmevih, pa bo očitno pomembno vplival na interpretacijo sinočnjega nastopa opozicije na domači, mednarodni, predvsem pa evropski sceni. Čeprav Merklova ni komentirala pisma Janše, ampak očitno pogovor, ki ga je imel Janša z njo preko videokonference, kjer se je  predstavil kot mediator, ki si prizadeva za kompromis med EU ter Poljsko in Madžarsko. Na domači politični sceni pa so Janševi politični sopotniki in privrženci to interpretirali kot podporo Janševemu pismu.

Zdi se, da Angela Merkel s tem, ko je diplomatsko komentirala Janševo vlogo, in sicer, da je “slovenski premier Janez Janša vse ponovno pozval, naj si prizadevajo najti kompromis”, sicer vzela precej vetra iz jader opozicije, ki se je predvsem osredotočila na kritiko Janševega pisma. Kaj pa si v resnici misli Merklova in kakšne bodo poteze Nemčije, bomo pa videi v prihodnjih tednih in mesecih.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja