Ekskluzivno – Predstavljamo “predlog sporazuma med političnimi strankami o sodelovanju v času corona krize” – Kaj smo spregledali ob 30. obletnici sporazuma med političnimi strankami glede skupnega nastopa na plebiscitu in kaj nam je storiti danes v času epidemije?

Tisti, ki od strani opazujejo dogajanje v političnem prostoru v času najhujše krize, ki je zajela državo, že nekaj časa z veliko zaskrbljenostjo spremljamo posledice epidemije COVID-a 19. Poleg števila okuženih in dnevnih podatkov o številu umrlih se vse bolj razkraja tudi družbena struktura, ki jo je država izgradila v preteklih 30-ih letih.

Državljani RS so vse bolj skregani med sabo, kar je ob posledicah corona krize v času, ko ukrepi ne dajejo ustreznih rezultatov. Ob vse hujših gospodarskih posledicah je lahko to nevarno za obstoj države Slovenije. Dejstvo je, da dosedanji ukrepi očitno ne dajo ustreznih rezultatov tudi zaradi nasprotovanja sedanji vladajoči garnituri, saj se upor proti vladi Janeza Janše pogosto enači z nespoštovanjem ukrepov.

Glede na vprašanje legitimnosti sedanje vlade, ki jo številni politični akterji, posledično pa seveda tudi državljani, dnevno postavljajo pod vprašaj in sedanjem razmerju sil v političnem prostoru, ki očitno ne omogoča oblikovanje politične alternative v kratkem času, bi veljalo vseeno resno razmisliti o ponovitvi sporazuma med političnimi strankami za čas zdravstvene krize COVID-a 19. Gre za nekakšno mirovno pogodbo, ko v državi dnevno umira okoli 50 ljudi.

Čeprav ni običajno, da bi novinarji ali novinarske hiše dajale politične predloge in hodile v zelje politiki in političnim liderjem, smo na Topnews.si pripravili osnutek sporazuma med političnimi strankami in predstavnikoma narodnih manjšin v parlamentu, ki bi vsaj za nekaj mesecev do konca covid krize pomirile politične strasti v državi

Pred tridesetimi leti ravno na včerajšnji dan je v Sloveniji prišlo do sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije za samostojno in neodvisno državo. Nato je bil še isti dan sprejet zakon o plebiscitu, ki je določil datum 23. december 1990 kot dan plebiscita o samostojnosti.

Sporazum so podpisali Roberto Battelli (Klub delegatov narodnostne skupnosti), Franc Gradišar (Klub neodvisnih poslancev), Jožef Školč (Liberalno demokratična stranka), Franc Golija (Liberalna stranka), Spomenka Hribar (Slovenska demokratična zveza), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza), Alojz Peterle (Slovenski krščanski demokrati), Viktor Žakelj (Socialistična stranka Slovenije), Ciril Ribičič in Miran Potrč (Stranka demokratične prenove), Dušan Plut (Zeleni Slovenije) ter Jože Pučnik (Socialdemokratska stranka Slovenije).

Kot je tri desetletja po podpisu sporazuma opozoril predsednik države Borut Pahor, smo v Sloveniji priča zaskrbljujočemu poglabljanju nezaupanja med političnimi silami in ljudmi ter zaskrbljujočemu porastu nestrinjanja. To vodi tudi do izključevanja, ne samo do zavračanja in nestrinjanja.

Predsednik republike je parlamentarne stranke ponovno pozval k premisleku o “dogovoru ali sporazumu, koordinaciji neparlamentarnih strank, ki bi dialogu dala priložnost, da postavi mostove med temi razlikami, ki se sedaj zdijo nepremostljive”.

Po oceni predsednika ne živimo običajnega časa. “Globoko v našo družbo je zarezala zdravstvena kriza. Nevarnost recesije, ki bo sledila tej krizi, pa mora vse odgovorne politike različnih političnih prepričanj voditi do ugotovitve, da prav zdaj, ko so razlike največje, potrebujemo navdih, da pridemo do kompromisov in skupnih zaključkov za premagovanje krize,” je dejal.

Opozoril je, da bo zdravstveni krizi sledila gospodarska, ki bo poglobila socialne in druge stiske ljudi. Vsako politično razhajanje, vključno z nesrečnimi delitvami, pa vse te stiske samo še poglablja in onemogoča uspešnejše ukrepanje pristojnih oblasti, je dejal Pahor.

“Potrebujemo dialog, da pridemo do kompromisov ali skupnih zaključkov, s katerimi bomo lažje in uspešneje premagali krizo. Morda se bo komu zdelo, da smo že pregloboko v krizi, da bi bil tak poskus smiseln. Jaz pa mislim, da se kriza ne bo končala tako hitro. Bilo bi prav in smiselno, če bi do neke vrste dialoga prišlo,” je dejal.

Slovenija ima po Pahorjevih besedah tradicijo strankarskega dogovarjanja, ko gre za pomembne strateške cilje in ukvarjanje s kriznimi razmerami. Kot je dejal, bi te morali razumeti kot tako pomembne, da bi kljub različnim stališčem glede nekaterih pomembnih vprašanj morali strniti vrste.
Ob robu dogajanja v predsedniški palači je ostala nekako spregledana izjava Cirila Ribičiča, nekdanjega ustavnega sodnika in visokega politika v času dogodkov pred tridesetimi leti, ki je takole nadgradil Pahorjevo idejo o sporazumu.

“Jaz to pozitivno komentiram in tudi sam mislim, da bi se morala Slovenija, iz lastnih izkušenj toliko naučiti, da bi tudi v današnji krizi, corona krizi, ko imamo res nekega sicer nevidnega, ampak hudega smrtnega sovražnika, lahko dosegli sporazum vseh političnih strank, ki so v parlamentu.
Prva točka tega sporazuma bi bilo sodelovanje v boju s corna krizo, druga točka bi bila, da se vlada odpoveduje spreminjanju ureditve s tem, da zlorablja to krizo za druge namene. Tudi obljubo opozicije, da bo prispevala k temu boju in da bo na nek način zakopala bojno sekiro, kar se tiče teh vprašanj in končno, da bi v nekem skupnem odboru presojali, kako se uresničuje takšen sporazum. To mislim, da bi prispevalo k zmanjšanju nezaupanja med parlamentarnimi strankami in njihovimi voditelji”.

Ali se mu zdi to mogoče v tej politični konstelaciji, je Ribičič odgovoril:
“Glejte, gotovo se je pred 30-mi leti zdelo nemogoče, da bi DEMOS podpisal z opozicijo sporazum in ga je podpisal. In to je bil tisti presežek, ki je vodil do največjih uspehov potem in to je tista izkušnja, na katero se je vredno spomniti”.

Če pomaga predsednikom političnih strank in predstavnikom narodnosti ponujamo v razmislek osnutek Sporazuma, ki smo ga pripravili v redakciji Topnews.si in TOP TV. Predlog nikakor ne anulira parlamentarne demokracije, ampak je nekakšen “mirovni sporazum” – pogodba, ki jo država potrebuje v času, ko vsak dan umre za avtobus ljudi zaradi epidemije corna virusa, kar je več kot v celotni osamosvojitveni vojni.
Po političnem premirju pa naj se preko izrednih volitev ponovno vzpostavijo normalna razmerja.

Sporazum parlamentarnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije o sodelovanju v času corona krize

Politične stranke in predstavnika narodnosti v Državnem zboru RS sklepajo ta sporazum zavedajoč se:

– da se je Republika Slovenija znašla sredi najhujše krize od osamosvojitve in nastanka samostojne slovenske države,

– da kljub sprejetim ukrepom v času lockdowna v državi dnevno narašča število okuženih in umrlih zaradi CORONA virusa (SARS-CoV-2),
– da dosedanji ukrepi proti epidemiji niso dali želenih rezultatov tudi zaradi politične neenotnosti v državi, ki imajo za posledico neupoštevanja ukrepov pri državljanih.
V ta namen parlamentarne stranke in predstavniki narodnosti v državnem zboru RS sklepajo naslednji sporazum:

1. Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo v času epidemije COVID 19 skupaj nastopile proti nevidnemu skupnemu sovražniku, ki je zajel državo v času drugega vala epidemije COVID 19 (SARS-CoV-2).

2. Politične stranke in predstavnika narodnosti se zavezujejo, da bodo v okviru Odbora za zdravstvo in drugih pristojnih parlamentarnih odborov pripravile skupno in enotno strategijo ter ukrepe proti COVID 19 (SARS-CoV-2).
V pripravo te strategije bodo vključene vse pristojne institucije in celotna medicinska in druga stroka, ne glede na to, kateri politični opciji ali stranki je naklonjena.
3. Opozicijske stranke se zavezujejo, da v času corona krize ne bodo vlagale interpelacij, konstruktivne nezaupnice ali uporabile drugih orodij parlamentarne demokracije proti aktualni koaliciji in vladi.

4. Koalicija in vlada RS se zavezujeta, da v času krize in skupnega boja proti COVID 19 (SARS-CoV-2) ne bosta predlagali in sprejemali zakonov in ukrepov, ki bistveno spreminjajo državno ureditev ali drugih ukrepov, ki ne bodo usklajeni med parlamentarnimi strankami, podpisnicami tega sporazuma in niso nujno povezani z odpravo posledic epidemije.
5. Parlamentarne stranke se zavezujejo, da bodo v parlamentu podprle zakonske in druge akte, ki bodo usklajeni in so nujni za ustavitev epidemije COVID 19 in njenih posledic in ki bodo nastali v Odboru za finance in Odboru za gospodarstvo ter drugih pristojnih delovnih telesih.
Gre za zakone in druge akte, povezane z odpravo posledic corona krize, za ponovni zagon gospodarstva ter odpravo vseh ostalih posledic epidemije COVID 19.

6. Politične stranke se zavezujejo, da bodo v času corona krize ustanovile skupno Koordinacijo političnih strank v DZ. Kot platformo bodo uporabile kolegij predsednik državnega zbora.

7. Najvišji organ, ki bo skrbel za uresničitev sporazuma v času krize COVID-a 19 (SARS-CoV-2) je Koordinacija predsednikov parlamentarnih strank (COVID 19 Koordinacija), na kateri sodelujeta tudi predstavnika narodnosti. Sklepi Koordinacije so zavezujoči za vse podpisnice sporazuma.
8. Podpisnice sporazuma se zavezujejo, da bodo vse morebitne spore reševale na usklajevalnih sestankih COVID 19 Koordinacije, na katerih bodo preverjali cilje, kot tudi bistvene rešitve strategije boja proti COVID-u 19.
Prav tako se zavezujejo, da se bodo v času veljavnosti sporazuma same vzdržale vseh dejanj in izjav, ki bi v medijih ali na družbenih omrežjih ter posledično med državljani povzročale dodatno nestabilnost v državi. K temu bodo pozvale tudi svoje simpatizerje in privržence.

9. Politične stranke se zavezujejo, da si nobena od strank ne bo prisvojila pozitivnih ciljev in bistvenih rezultatov skupnega boja proti epidemiji COVID-a 19. Podpisniki sporazuma prevzemajo tudi skupno odgovornost za uspešnost ukrepov in boja proti epidemiji COVID 19.

10. Parlamentarne stranke se zavezujejo, da bodo po končani epidemiji COVID 19 razpisale predčasne parlamentarne volitve, ki jih bodo s popisi podprle vse parlamentarne stranke in predstavnika narodnosti, oziroma podpisniki tega sporazuma.