Študija: Kitajski prehod na električni prevoz bo ustavil naftno dobo

Hitri prehod na električna vozila, ki ga bo izvedla Kitajska, bo svetovno rast povpraševanja po nafti do leta 2030 zmanjšal za 70 odstotkov in končal naftno dobo, kaže študija svetovalne družbe Carbon Tracker, predstavljena konec novembra, poroča Reuters.

V desetih letih bi lahko Kitajska prihranila letno več kot 80 milijard ameriških dolarjev stroškov uvoza nafte, zahvaljujoč vedno bolj konkurenčnim vozilom s pogonom na nove energetske vire (NEV), meni Carbon Tracker.

Izračun temelji na “konzervativnem” scenariju Mednarodne agencije za energijo (IAE), ki predvideva, da bodo električna vozila do leta 2030 predstavljala 40 odstotkov celotne kitajske prodaje avtomobilov in 20 odstotkov prodaje v Indiji in na drugih nastajajočih trgih.

Zmanjšanje toplogrednih plinov

Stroški uvoza nafte, potrebne za proizvodnjo goriva za povprečni avtomobil, so desetkrat višji od stroškov nakupa solarne opreme, potrebne za proizvodnjo električne energije za pogon električnega vozila, je poudaril Carbon Tracker.

“To je enostavna izbira med naraščajočo odvisnostjo od drage nafte, ki jo proizvaja tuji kartel, in domačo elektriko iz obnovljivih virov, katerih cene sčasoma padajo,” je dejal glavni avtor poročila Kingsmill Bond.

Električna vozila igrajo ključno vlogo pri prizadevanjih Kitajske za zmanjšanje toplogrednih plinov, ki spreminjajo podnebje in izboljšanju kakovosti zraka v mestih. Tudi Indija si je zastavila ambiciozne cilje za prodajo takih vozil do leta 2030.

Kitajska še ni določila, kdaj natančno bo prepovedala proizvodnjo in prodajo tradicionalnih avtomobilov, neimenovani politični predstavnik za industrijo pa je oktobra dejal, da bodo nova električna vozila do leta 2035 predstavljala polovico celotne prodaje novih avtomobilov, ostalo pa hibridna vozila.

Leta 2018 je bilo na Kitajskem prodanih več električnih avtomobilov kot v preostalem svetu skupaj. Kitajska vlada je v zadnjem desetletju porabila skoraj 60 milijard dolarjev za ustvarjanje industrije, ki proizvaja električne avtomobile, hkrati pa je zmanjšala število dovoljenj za avtomobile na bencinski pogon, da bi povečala povpraševanje po električnih avtomobilih. Peking namerava v naslednjem desetletju v ta namen porabiti prav toliko sredstev.

Nobena druga država na svetu ni naredila niti približno tako velike naložbe ali uvedla tako pomembnih predpisov. Zato tudi nobena država ne more pričakovati enake potencialne koristi kot Kitajska. Če bo Kitajska uspešno nadaljevala v zastavljeni smeri, se lahko veseli čistejšega zraka, manjše odvisnosti od uvožene nafte in vodilnega položaja v novi visokotehnološki industriji.