(VIDEO)Računsko sodišče: Kdo je pod večjim pritiskom? Tomaž Vesel, ki se mu je “naenkrat sprožilo 1500 mailov, dobiva sms-e in javne pozive, naj mu ljudje sledijo in sporočajo, kje je” ali Jorg K. Petrovič, ki pravi, da je “medijska neučakanost nesprejemljiv pritisk in da bi bila “v tej fazi revizije tudi morebitna menjava pristojnega namestnika precedens”

22. decembra 2020
(VIDEO)Računsko sodišče: Kdo je pod večjim pritiskom? Tomaž Vesel, ki se mu je “naenkrat sprožilo 1500 mailov, dobiva sms-e in javne pozive, naj mu ljudje sledijo in sporočajo, kje je” ali Jorg K. Petrovič, ki pravi, da je “medijska neučakanost nesprejemljiv pritisk in da bi bila “v tej fazi revizije tudi morebitna menjava pristojnega namestnika precedens”

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je danes sklical tiskovno konferenco, vsebine osnutka seveda ni razkril, saj je, kot je dejal, vsebina zaupna. Pojasnil pa je, da je poročilo obsežno, da bo verjetno izdano na vsaj 200 straneh. V njem bo po njegovem prepričanju zapisana objektivna resnica, če jo je seveda mogoče podpreti z dokumentacijo.

Vesel je v izjavi za medije še povedal, da je osnutek revizijskega poročila v kabinetu pristojnega namestnika, kjer čaka na soglasje oziroma nesoglasje. “Čakamo, da bo ta faza zagotavljanja kakovosti, ki sicer velja tudi za druga revizijska poročila, minila,” je pojasnil. Pričakuje, da bo to lahko glede na obseg revizijskega poročila “storjeno v nekem razumnem času, to je recimo teden dni, in da takrat lahko nastopijo pogoji, da računsko sodišče vendarle izda osnutek revizijskega poročila”.

“Poročilo RSRS o nakupih zaščitne opreme je nastajalo od maja do decembra 2020, sodelovalo je sedem revizorjev in VDR. Kot pristojni namestnik sem osnutek poročila na 262 straneh prejel v četrtek, 17. 12. 2020, zvečer. Do vsebine poročila se bom opredelil v razumnem času, tako kot vedno v svoji 16-letni karieri na računskem sodišču. Tu ne gre za politične, temveč zahtevne strokovne odločitve,” se je odzval Petrovič.

 

 

Namestnik Tomaža Vesela Jorg K. Petrovič je zanikal navedbe medijev, da javnost še ne more izvedeti za vsebino poročila “zaradi blokade zgolj enega namestnika predsednika sodišča, ki osnutek že dlje časa zadržuje v svojem kabinetu.

Po naših in informacijah je računsko sodišče potrdilo večino navedb, ki so bile bolj ali manj izpostavljanje v javnosti, z opisom objektivnega stanja ravnanja z nabavo zaščitne opreme pri več ponudnikih v RS, poleg tega pa naj bi Tomaž Vesel vse skupaj relativiziral z okoliščinami v ozkem časovnem obdobju nekaj tednov spomladanske krize, ki je bila takrat v Sloveniji z vidika nabave opreme in tudi situacije s Covidom.

Tomaž Vesel je dejal, da revizijska poročila računskega sodišča nimajo, ne morejo imeti vpliva na kakšno koli politično dogajanje, “dokler je v njih zapisana resnica, podkrepljena z argumenti”.
“Tudi v tem revizijskem poročilu bo nedvomno tako, dokler sem jaz predsednik računskega sodišča, zato mislim, da resnica, objektivizirana in podkrepljena z argumenti, nikakor ne more imeti usodnih posledic. Če ima pri nas v Sloveniji resnica usodne posledice, potem je morda res čas, da nekoliko redefiniramo naše vrednostne sisteme,” je nekoliko poetično komentiral usodnost revizijskega poročila na politično dogajanje.

“Lahko vam povem zgolj to, da je poročilo seveda obsežno, da bo predlog oziroma poročilo šlo ven verjetno v večjem obsegu, vsaj 200 strani, da gre za resen zapis o vseh objektivnih dejstvih in okoliščinah in prepričan sem, da je v njem zapisana pravzprav objektivna resnica, v kolikor jo je seveda mogoče podpreti z dokumentacijo, s pridobivanjem te dokumentacije pa je Računsko sodišče imelo kar nekaj problemov.

Res je, da smo vzeli daljše časovno obdobje, res je, da smo se ukvarjali vmes tudi z marsikaterim drugim projektom na računskem sodišču, ampak drži pa tudi to, da smo imeli izrazito veliko problemov pri pridobivanju dokumentacije, predvsem s strani MGRT-ja in tudi nekaterih drugih subjektov, kajti kar težko je bilo razložiti vloge posameznih subjektov zlasti v tistem spomladanskem obdobju. Sedaj je situacija lahko pomembno drugačna, pa vendarle smo tudi morali vse umestiti v nek kontekst v okoliščin, ki so se dogajale marca,” je dejal Vesel.

Na vprašanje, ali je premier Janez Janša zahteval sestanek z njim, je Vesel odgovoril, da je seznanjen s klicem na sodišče z željo po razgovoru, ki pa se ni zgodil zaradi prevelike obremenjenosti v tem času. Po Veselovem mnenju ni nič nenavadnega, če se predsednik računskega sodišča dobi s predsednikom vlade, kar se tudi dogaja, saj računsko sodišče daje pripombe in priporočila za spremembo številnih zakonov, nujen je tudi pogovor o nekaterih drugih vprašanjih. Kot ocenjuje Vesel, je denimo skrajni čas za modernizacijo zakona o javnih financah.

Iz kabineta predsednika vlade glede srečanja s predsednikom računskega sodišča odgovarjajo, da je vabilo bilo posredovano tudi kabinetu predsednika sodišča, ki pa je “preko svojega kabineta odgovoril, da bi se raje sestal neformalno, zato do srečanja ni prišlo.”

Kot je Vesel povedal v izjavi za medije, je osnutek revizijskega poročila v kabinetu pristojnega namestnika, kjer čaka na soglasje oziroma nesoglasje. “Čakamo, da bo ta faza zagotavljanja kakovosti, ki sicer velja tudi za druga revizijska poročila, minila,” je pojasnil. Pričakuje, da bo to lahko glede na obseg revizijskega poročila “storjeno v nekem razumnem času, to je recimo teden dni, in da takrat lahko nastopijo pogoji, da računsko sodišče vendarle izda osnutek revizijskega poročila”.

Ob tem je sicer opomnil, da je zakon nedoločen pri tem, kaj se zgodi, če soglasja ali nesoglasja ni. Toda predsednik računskega sodišča računa “na zdrav razum in integriteto vseh vpletenih, da se ta vlak vendarle premakne”.

Na vprašanje, ali je deležen kakšnih pritiskov, je odgovoril, da sam v sferi latentnih pritiskov živi že zelo dolgo in da to zanj ni nič novega. Ne dela pa primerjav v tem primeru z drugimi, je pojasnil, ob tem pa dodal, da je poročilo specifično, ker prihaja v času, ki je politično obremenjen.

“Lahko vam zagotovim samo to, da je računsko sodišče raznih oblik, ki sem jih videl na izvajanju svoje funkcije v vsem dosedanjem času pa tudi prej, vseh vrst in oblik pa tudi barv in vonja in okusa pravzaprav zelo odporno na te pritiske. Kot predsednik računskega sodišča vam zagotavljam, verjetno tudi na podlagi vseh mojih dosedanjih izkušenj, da v tem revizijskem poročilu, ko bo izdano, ne bo ničesar – niti enega stavka, za katerega ne bi bila argumentacija za takšen zapis. V to sem globoko prepričan, ker je zadnja odločitev vendarle prepuščena predsedniku računskega sodišča. Nič, kar bi ne smelo biti v poročilu in nič kar bi bilo izločeno, pa bi recimo zaradi različnih pritiskov in razlogov in tako naprej izločil. Ni prvič, da je računsko sodišče pod neke vrste pričakovanju, širše pa tudi politične javnosti, zaradi svojih revizijskih razkritij in poročil, ampak če izničimo ali pa vplivamo na še neodvisne organe v RS na ta način, da ne morejo opravljati svojega dela, potem seveda neodvisnosti nimamo. In računsko sodišče je finančna vest pravzaprav oblasti, bdimo nad potmi javnega denarja in če se posega v našo neodvisnost, potem seveda imamo oblast brez vesti. In tega pa mislim, da si ni pametno privoščiti. Predlagam nekaj potrpljenja, računsko sodišče bo v razumnem času izdalo osnutek revizijskega poročila, kajti na Računskem sodišču so zaposleni ljudje, ki imajo integriteto, ki verjamejo v svoje delo in so to tudi večkrat dokazali. Ne samo v tem revizijskem poročilu, ki samo po sebi niti ni takšen podvig revidirati javna naročila”.

Poudaril je še, da kriza, ki jo je povzročila epidemija, še ni končana, in da se oprema še vedno naroča, zato so njihova priporočila in popravljalni ukrepi, ki jih bodo najverjetneje zahtevali, pomembni in bi bilo dobro, da bi bilo revizijsko poročilo čim prej zaključeno. Vesel je na vztrajanje novinarjev vendarle razložil, v čem so bili pritiski na računsko sodišče in nanj osebno pri tokratni reviziji drugačeni od prejšnjih.

“Jaz v neki sferi latentnih pritiskov pravzaprav živim že zelo dolgo časa. Nič to zame ni posebno novega. Že od revidiranja recimo TEŠ-a, DARS-a, vseh teh velikih javnofinančnih tem, ki so se dogajale. Pravzaprav se tukaj ustvarjajo neke zgodbe in prigode, ki se jim včasih nasmeješ, včasih pa mogoče pride do točke, ko je nekoliko bolj grenek ta nasmeh. Pa vendarle je na teh funkcijah, ki jih opravljamo, treba to svojo neodvisnost izkazovati iz dneva v dan in mi pritiski pravzaprav ne pomenijo nič… Pritiski so naš vsakdan. Popolnoma je lahko vsakemu jasno, da v revizijskem poročilu ne bo nič zapisano, kar tam ne bi smelo biti in da ne bo niti stavka, ki ne bo podkrepljen z argumenti, ne glede na to, kakšni so pritiski, mali, veliki ali srednji, elegantni ali neelegantni, ali se sproži 1500 mailov, ki jih lahko prejmeš, popolnoma nerazsodnih in neracionalnih, kar se mogoče včasih ni tako dogajalo. Ali dobivaš sms-e ali imaš mogoče celo javne pozive, naj ti ljudje sledijo, naj sporočajo kje si. Kakorkoli že, mislim, da je s takšno obliko kulture treba končati, kajti sicer bomo kasneje verjetno težko pridobili ljudi, ki bi želeli iti na odgovorne funkcije, pa ne rečem, da je funkcija računskega sodišča med najbolj odgovornimi, ampak to velja za vse. In se je treba malo vprašati, ali je to tudi res vredno takšnega početja zlasti zaradi tega, ker v teh revizijskih poročilih, ki jih je računsko sodišče do sedaj izdalo, pa tudi to bo takšno zapisano in bo zapisano samo tisto, kar je argumentirano in drži. Če kdo misli, da ni, vi ste tisti prvi, ki spremljate delo računskega sodišča in veste kakšna so naša revizijska poročila, res je kdaj mogoče kaj težko razbrati, ker je terminologija zahtevna, ampak veste, da je marsikaj argumentirano in da v javnosti pravzaprav tudi revidiranci ne sprožajo resnih polemik o tem, kar je v naših poročilih zapisano.”

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja