Kako lahko črna gradnja “lope” in družinski dolgovi, ki naj bi čez noč izpuhteli, v hipu spremenijo politično dinamiko v državi

Poslanska skupina DeSUS bi lahko postala del filmske franšize “Osmi potnik- Alien” – V dobrem letu dni ji je uspelo dobesedno “obglaviti” dva liderja in načeti stranko.

Bolj zanimivo od samega spremljanja vložitev konstruktivne nezaupnice je bilo včeraj, vsaj za tiste, ki smo dogajanje spremljali od strani, dogajanje v poslanski skupini DeSUS. Logično vprašanje, ki se postavlja je, zakaj je poslanska skupina sploh rušila Aleksandro Pivec, če včeraj ni enotno podprla Karla Erjavca.

Najprej so v stranki, tudi s pomočjo poslancev, zrušiti Karla Erjavca in postavili Aleksandro Pivec. Potem so zopet, predvsem na izrecno zahtevo poslanske skupine, zrušili Aleksandro Pivec in postavili nazaj Karla Erjavca. Včeraj pa so tik pred vložitvijo konstruktivne nezaupnice dobesedno sesuli kredibilnost Erjavcu.

Gre za zanimiv politični fenomen, kjer pa nobeden od poslancev, ki so bili v parlament izvoljeni na listi stranke DeSUS sploh ne pomisli, da bi v primeru, če se pač ne strinja s strankino politiko, enostavno odstopil kot poslanec stranke, na listi katere je bil izvoljen, in da mesto drugemu na listi.

Če pustimo ob strani politično prerivanje glede vodenja države in aktualno dogajanje, je to, da poslanci ne poslušajo več svojih strankarskih centra, konec politike. V primeru, če bi v vseh strankah poslanci postali nekakšne odtujene in “izgubljene enklave v političnem vesolju”, bi enostavno padla parlamentarna demokracija, kakršno jo pač poznamo, ki se je razvila v zadnjih desetletjih v Sloveniji.

Poslanska skupina oziroma poslanci DeSUS-a so postali politični fenomen, saj so praktično v letu dni uspeli dobesedno obglaviti dva liderja stranke Aleksandro Pivec in Karla Erjavca. Dogajanje je filmsko in bi bilo dober scenarij za kakšen znanstvenofantastični film.

Še najboljše bi lahko dogajanje v DeSUS-u opisali s franšizo Osmi potnik(v izvirniku angleško Alien). Distributer je oglaševal film s sloganom »V vesolju nihče ne more slišati tvojega kričanja«.

Vprašanje, ki se postavlja pa je, kdo je Predator, ki je v prenesenem pomenu, politično ubil dva liderja in še sesul stranko na prafaktorje. Poslanska skupina, ki je štela pet članov posadke, pa ima po včerajšnjem štetju le še tri člane, pa še to je vprašanje.

Najprej je posadko zapustil Robert Polnar, ki je praktično od začetka mandata nastopal kot, da je mandat dobil, ker je tako fenomenalen in kot bi rekli “ne j… žive sile”.

Včeraj pa je potem, ko so prestavili tiskovno konferenco koalicije KUL po dobri uri postalo jasno, da je Erjavčev podvig, da bi dobil štiri glasove poslancev pri podpori za naskok premierskega položaja, spodletel.

Pod dokument se namreč ni želel podpisati poslanec DeSUS-a Branko Simonovič. Odločitev je obrazložil s kritiko, da v nezaupnici navedeni očitki kritizirajo tudi delo stranke DeSUS pri spopadanju z epidemijo.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je po sestanku potrdil, da bo stranka DeSUS k podpisu konstruktivne nezaupnice namesto štirih prispevala le tri imena poslancev.
Franc Jurša je bil kratek: “Lahko vam povem, da od štirih poslancev poslanske skupine Desus bodo trije poslanci podpisali, eden od poslancev pa se ne bo podpisal pod ta dokument, ki ga pripravlja koalicija KUL. Seveda kot samostojna poslanska skupina, ki nismo v sestavi koalicije KUL. Zaenkrat toliko, hvala lepa”.

Kasneje je na tiskovni konferenci začudenje nad odločitvijo Simonoviča izrazil tudi Erjavec. Očitek Simonoviča, da gre pri nezaupnici tudi za nezaupnico stranki DeSUS in njenima ministroma, je zato ocenil kot neutemeljen. Erjavec meni, da so k odločitvi poslanca prispevali »neki drugi razlogi«, katerih pa ni želel komentirati.

Erjavec je sicer odgovarjal na novinarsko vprašanje, da naj bi šlo v ozadju odločitev Branka Simonoviča za osebno zgodbo, povezano z njegovim sinom in domnevnimi njegovimi dolgovi. Govorice, da naj bi Janševi podporniki poplačali domnevne dolgove njegovemu sinu, je Simonovič sicer zanikal.

V Dnevniku pa so včeraj zapisali, da je vsega kriva Simonovičeva “lopa”. Gre za eno od špekulacij, zakaj si poslanec Branko Simonovič ne želi priti navzkriž z aktualno oblastjo, je njegova lopa oziroma hišica sredi zelenja na Markovem hribu nad Koprom, za katero nima vseh ustreznih dovoljenj.

Na vprašanje novinarke TV Slovenija v četrtkovi Tarči, ali mu je v zadnjem času kdo ponudil, da bi mu v zameno za zvestobo aktualni vladi legaliziral črno gradnjo, je sicer odločno odvrnil: »Nihče mi ni ničesar ponujal, niti ne bi pristal na to.«

Omenjeni poslanec je, zaenkrat, največji posamični zmagovalec tragikomedije okrog nezaupnice. Črna gradnja ni več problem, enormni dolgovi čez noč izpuhteli. #pritiski https://t.co/y27GJqJPln

— Aljuš Pertinač (@Pertinacal) January 15, 2021

Simonovič namreč vseskozi zatrjuje, da ne gre za črno gradnjo. »Plačal sem spremembo namembnosti, dobil odločbo, da lahko gradim, plačal komunalni prispevek in v skladu z zakonom dal vlogo za uskladitev namembnosti rabe,« pojasnjuje.

Zadnji poskus legalizacije mu je koprska upravna enota lani zavrnila. Poslanec se je na odločbo pritožil, postopek pa še poteka.

Na koncu se postavlja vprašanje, kako banalno je vse skupaj, če lahko črna gradnja lope in družinski dolgovi, ki naj bi čez noč izpuhteli, v hipu spremenijo politično dinamiko v državi.