Zapisi na Twitterju dosegli novo dno, ki presega celo nivo gostilniških debat – Pregreto politično ozračje v zadnjem tednu se odraža tudi na družbenih omrežjih
Te dni tako doma kot v svetu odmeva odločitev, da je Twitter Donaldu Trumpu najprej začasno onemogočil uporabo računa, po poskusu državnega udara v ZDA, pa so se v korporaciji odločili, da mu ga enostavno ukinejo. Strokovnjaki z različnih področij se zato intenzivno ukvarjajo s tem, kako bi lahko zagotovili, da je komunikacija smiselna in etična.
.@JJansaSDS: Če v Avstriji nekdo grozi kanclerju s smrtjo, dobi 2 leti zapora, če pri nas nekdo grozi Borutu Pahorju, dobi 11 let zapora. Meni je grozil policist, ki ga je levica ob sankcijah branila, sodišče pa ga je nato vrnilo na delovno mesto. pic.twitter.com/EDRgkKg8Uu
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 17, 2021
V sinočnjem intervjuju se je nad zapisi na Twitterju obregnil celo premier Janez Janša, ki mu nasprotniki pogosto očitajo neprimerno komunikacijo: “Na družbenih omrežjih sem v zadnjih dveh tednih prejel nekaj sto groženj s smrtjo, s strani oseb z imeni in priimki. Nekatere grožnje preiskuje policija, tožilstvo pa načrtno blokira kakršnokoli sankcioniranje,” je izpostavil Janša. Posledično se ne gre čuditi konstantni eskalaciji v retoriki polni sovraštva in preskoku z besed k dejanjem. Navsezadnje, ravno tožilstvo s svojim načinom (ne)dela to še podpira.
— Fungorum je pastafarijanec! (@Fung0rum) January 17, 2021
“Besede so orodja za komunikativno proizvajanje želenih učinkov. Če bi se stranke, ki so danes v koaliciji ustavnega loka, znale sporazumevati, potem danes vlade ne bi vodil Janez Janša, ampak še vedno Marjan Šarec.
Tudi navzven ta interesna skupina ne pomirja družbenih duhov, saj je v javni govor pripeljala zmerljivko fašist in protifašizem za etiketiranje političnih nasprotnikov, ki to nedvomno niso. Prav tako je ta interesna skupina začela javno klicati smrt nad Janeza Janšo in njegove politične somišljenike. To je velik strup za javno mnenje. Morda ni kazensko pregonljiv, je pa moralno in politično zavržen.
Politike in njihove fene na družbenih omrežjih, predvsem na Twitterju pogosto zanese. Še posebej v tednu, ko je bila vložena konstruktivna nezaupnica in so glave pregrete do skrajnosti,” je minuli teden v intervjuju za tednik Demokracijo dejal Dejan Verčič, eden od vodilnih strokovnjakov pri nas za področje komuniciranja.
https://twitter.com/DenisB72/status/1350755008866906112
Parkrat debatiral z njo. Klasična vernica. Ko ji dokazeš, da nima prav začne nabijati takšne izjave.
— PeroM (@PeroM78) January 17, 2021
Navijači niso pametni ali neumni, so čustveno navezani. Sej veš, tudi doktor prava bo za druge ekipe rekel, da so smradi in nesposobni, saj so prepreka pred "mirom duha", ki ga prinese nadvlada njegove ekipe. Ni inteligenca v igri, so čustva. Moja mama je najboljša mama! 😉
— Marko McLion (@mclion) January 17, 2021
https://twitter.com/smoki_koki/status/1350847142244601856
Lahko je od zunaj, od daleč neumnosti trosit.
— Peter (@stelingcnc) January 17, 2021
Ko že misliš, da so nekateri zapisi na Twitterju dosegli dno in da globlje enostavno ni mogoče, je presenečenje vedno mogoče in enostavno ni meje. V bivši državi so temu rekli na kratko “što na umu to na drumu”, kar je sicer težko točno prevesti.
Jeza ali čustvena frustracija pa ni povezana samo s političnim dogajanjem oziroma navijanjem za eno ali drugo stran, recimo zaradi dolgega lockdowna oziroma zaprtja šol, je najbolj pogosta tema, ker ljudje izgubljajo živce in razum. Tudi taki, ki so na videz mirni in jim ne bi pripisal neracionalnih misli, še manj pa dejanj.
“Twitter ni problem, temveč simptom. Bolezen pa je anomija, moralna kriza in družbeni nered. V tem kaosu sta se gostilniški in poulični jezik prebila v javni govor, namesto sporazumevanja imamo zmerjanje, namesto razumnih razprav čustveno navijanje. Tudi jezikovno razčlovečenje in sovražni govor, homofobijo, mizoginijo in rasizem…,” je te dni v enem od intervjujev dejal vodilni strokovnjak za področje komuniciranja v državi Dejan Verčič. V komunikaciji na družbenih omrežjih vlada prav vojna, kjer, kot radi rečemo, ni nedolžnih.
https://twitter.com/SimGraj/status/1349793408274100225
Eden od razlogov, zakaj tako nervozne reakcije dobesedno “brez filtra”, je tudi dejstvo, da na mizi ni samo vprašanje, kdo bo vodil državo leto in pol do volitev, kjer bo Slovenija predsedovala Svetu EU, in ne gre samo za vprašanje politične moči, ampak tudi vprašanje distribucije kapitalske moči za naslednjih 30 let, saj se odloča tudi o demografskem skladu.
Dejan Verčič: “Sedanja vlada je nastala, potem ko je predsednik prejšnje, Marjan Šarec, skočil v bazen brez vode. Z razpustitvijo vlade je računal na predčasne volitve, na katerih bo za malico pojedel večino koalicijskih partneric, dve od teh pa sta ga spregledali in spustili vodo iz bazena. Najhuje pri tem pa ni bil trd pristanek, ampak to, da je bil ta skok izveden v najslabšem mogočem času.
Za kaj gre? Gre za približno deset milijard evrov državnega premoženja, ki bo združeno pod kapo demografskega sklada, ter z njim povezano kadrovanje v najboljših slovenskih podjetjih in finančnih ustanovah, kot sta Krka in Modra zavarovalnica. Šarec ni hotel deliti odločanja o tem s koalicijskimi partnerji, ampak je hotel odločati sam. Hotel je preveč in ostal je brez vsega. Za to gre: demografski sklad in deset milijard evrov. Zato bo do zadnjega trenutka potekalo oviranje vlade, da bi poskusili preprečiti nastanek tega sklada”.
Verčič je na vprašanje Demokracije, ali se bo ne glede na izid glasovanja o konstruktivni nezaupnici napetost v prihodnjih mesecih nadaljevala ali umirjala, dejal: “V slovenski politiki kot da ni nič več resnično in je vse dovoljeno, zato so presenečenja vedno mogoča. Tveganje za prezgodnji nastop novinca je izjemno, vendar je tudi nagrada v obliki pokojninskega sklada izjemna. Pred petinosemdesetimi leti je ameriški politolog Harold Lasswell za politiko rekel, da odloča o tem, kdo dobi kaj, kdaj, kako. Še vedno je tako”.
