Nova ameriška administracija začela z delom: Biden podpisal 15 izvršnih ukazov in 2 odloka federalnim agencijam, Kamala Harris “prevzela” senat

Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu po zaprisegi v sredo podpisal 15 izvršnih ukazov, s čimer je razveljavil vrsto politik svojega republikanskega predhodnika Donalda Trumpa.

Biden je v sredo popoldne pred novinarji v Ovalni pisarni podpisal izvršne ukaze, odlokov in razglasov in dejal, da “ne namerava izgubljati časa.”

“Nekateri izvršni ukazi, ki jih danes podpisujem, bodo pomagali ublažiti krizo covida-19. Borili se bomo proti podnebnim spremembam, kot se še nismo, spodbujali rasno enakost in podpirali zapostavljene skupnosti. To so šele izhodišča,” je dejal Biden.

Njegovi svetovalci so dejali, da ukazi, ki jih je podpisal novi predsednik, vključujejo obvezno nošenje mask v vseh zveznih institucijah (in veljajo za vse zvezne uslužbence), ustanovitev novega urada Bele hiše za usklajevanje odzivov na pandemijo in ustavitev izstopa ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Med predpisi, ki se ukvarjajo s politiko priseljevanja, je Biden preklical Trumpovo deklaracijo, ki je omogočala financiranje gradnje zidu na meji z Mehiko, in preklical prepoved potovanja v ZDA za nekatere države z večinskim muslimanskim prebivalstvom.

Današnje podpisovanje je le začetek vrste potez, ki jih bo Biden kmalu izvedel, je dejala njegova tiskovna predstavnica Jen Psaki.

“V prihodnjih dneh in tednih bomo aktivirali nove ukrepe za odgovor na izzive in izpolnitev obljub, ki jih je novi predsednik dal ameriškemu ljudstvu,” je dejala Psaki. Biden naj bi kmalu razveljavil tudi odločbe, ki prepovedujejo transspolnim ljudem služenje v ameriški vojski in odpravil prepoved ameriškega financiranja mednarodnih programov načrtovanja družine, povezanih s splavom.

Vrnitev k Pariškemu sporazumu

Med drugim je podpisal izvršni odlok, s katerim je sprožil postopek vrnitve ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu in s tem preklical eno ključnih potez svojega predhodnika Donalda Trumpa, poročajo agencije.

Biden je prvi dan v pisarni podpisal tudi odlok, v katerem zahteva revizijo vseh Trumpovih odločitev o ublažitvi okoljskih ukrepov, odlok o odvzemu licence za projekt naftovoda Keystone iz Kanade in odlok o uvedbi moratorija na raziskovanje nafte in plina na Arktiki, ki jih je Trumpova administracija odprla za razvoj.

Biden je obljubil tudi, da se bodo ZDA spet vrnile na pravi tir in do leta 2050 postale podnebno nevtralne glede izpusta toplogrednih plinov.

Njegovo poslanstvo obnovitve ameriške podnebne verodostojnosti ne bo lahko glede na politične delitve v državi, pritisk naftnih družb in previdnost mednarodnih partnerjev, zaskrbljenih zaradi dosedanje Trumpove podnebne politike.

“V zadnjih štirih letih smo močno odstopali glede zanikanja podnebnih sprememb v Ovalni pisarni. Na mednarodno prizorišče stopamo s primanjkljajem verodostojnosti,” je dejal John Podesta, svetovalec nekdanjega predsednika Baracka Obame, ki je sodeloval pri oblikovanju pariškega podnebnega sporazuma.

Bidnovi odloki od vladnih agencij zahtevajo tudi razmislek o zmanjšanju emisij metana, spreminjanju standardov učinkovitosti porabe goriva za motorna vozila in možnosti razširitve območij naravnih rezervatov in nacionalnih parkov, ki jih je Trumpova administracija zmanjšala.

Biden se bo o Iranu pogovarjal s partnerji in zavezniki

ZDA si bodo prizadevale za razširitev in krepitev iranske jedrske omejitve z diplomacijo, to vprašanje pa bo na dnevnem redu v prvih pogovorih predsednika Joeja Bidna s tujimi partnerji in zavezniki, je v sredo dejala tiskovna predstavnica Bele hiše.

Biden je že prej dejal, da se bo Washington, če bo Teheran še naprej dosledno spoštoval jedrski dogovor z velikimi silami iz leta 2015 – po katerem se je Iran strinjal z omejitvijo svojih jedrskih ambicij v zameno za omilitev sankcij, vrnil k sporazumu, iz katerega je odstopil njegov predhodnik Donald Trump.

“Predsednik je jasno povedal, da verjame, da si bodo ZDA z diplomatskimi prizadevanji prizadevale podaljšati in okrepiti jedrsko omejevanje Irana ter odgovoriti na druga zaskrbljujoča vprašanja,” je dejala tiskovna predstavnica Jen Psaki.

Kamala Harris prevzela predsedovanje senatu

Potem ko je zapustila stavbo kongresa, kjer se je udeležila prisege treh novoizvoljenih senatorjev iz Demokratične stranke, so ameriško podpredsednico Kamalo Harris novinarji vprašali, kako se počuti kot predsednica senata.

“Za zdaj pa delam vsak dan,” se je pošalila Harrisova, poroča CNN.

Novoizvoljeni demokratski senatorji, ki so včeraj prisegli, so: John Osoff iz Georgie, Rafael Vernock in Alex Padilla iz Kalifornije, slednji bo v senatu zasedla mesto podpredsednice Kamale Harris.

Razmerje sil med demokratsko in republikansko stranko v ameriškem senatu bo odslej 50:50, in ker ima Harrisova odločilni glas kot predsednica senata, bodo večino imeli demokrati.