“Hladno vojna” v slovenski energetiki (2.del) – Poskus “hladne” zaustavitve projekta NEK2 sprožil novo “hladno vojno” v slovenski energetiki – In kdo so “vojni psi” in kakšen je končni cilj  

Če se je v slovenski energetiki še do nedavnega zdelo, da bo vladal “trajni mir” in nekakšna politika “miroljubne koeksistence oziroma miroljubnega sobivanja”, pa praktično od konca lanskega leta divja prava “hladna vojna” z vsemi svojimi karakteristikami in značilnostmi.

V hladni vojni je spopad med vzhodnim in zahodnim blokom namreč potekal prikrito tudi v obliki propagande, psiholoških operacij, vohunstva in merjenja moči v tehnološkem razvoju, ki se je na koncu odražal predvsem v oboroževalni in vesoljski tekmi.

V energetiki pač traja v obliki prevzemov, postavljanja in odstavljanja kadrov…., vendar, kot pravijo, “princip je isti vse, ostalo so nianse”. Da je vrag odnesel šalo, kaže tudi informacija, da na sceno stopajo poleg “vohunov in agentov” tudi vojaki.

Kako bi sicer drugače razložili insajdersko informacijo, da je brigadir Tone Krkovič postal svetovalec uprave Roberta Goloba v GEN-iju. Krkovič, ki velja za nekakšno slovensko različico slovitega ameriškega generala druge svetovne vojne Georga Smitha Pattona mlajšega, je nedavno dejal, “da je vse, celo nemogoče, v Sloveniji mogoče”.

Ja, hladna vojna je pravzaprav še najboljša oznaka za napeto stanje, saj razlike in navzkrižni interesi vodijo v konflikt, ki pa ni prerasel v neposreden spopad zaradi obojestranskega strahu pred totalno ali celo “jedrsko vojno”, za katero so se oboji zavedali, da bi gotovo pomenila “vzajemno uničenje”.

Namesto tega sta se oba nasprotujoča bloka bojevala preko posrednikov; sodelovala sta v vojnah tretjega sveta, a neposredno se nista spopadla. Najbližje tretji svetovni vojni je bil svet med “kubansko raketno krizo”. In zdi se, da je spopad v slovenski energetiki nekje na točki “kubanske krize”

In kje poteka tako imenovana “nevidna fronta”, do katere je prišlo, ko je postalo jasno, da bo “projekt” ne desetletja, stoletja ali pa, če hočete, več generacij Slovencev, “projekt NEK2”, ki je po prvih ocenah vreden med petimi in desetimi milijardami evrov, očitno šel v realizacijo?

Kaj je bil razlog ali kaj je pravzaprav razlog za zadnjo “ohladitev odnosov” in sprožilec v slovenski energetiki, med poznavalci ni enotne ocene, je pa razlogov vsekakor več. Gre za znano nasprotovanje izgradnje NEK2 s strani “šaleškega” lobija, ki ima interes, da bi postavili še en TEŠ, ki bi ga namesto premoga poganjal plin.

Poleg  “plinske vojne” je  v ozadju, vsaj za nekatere, vsekakor najbolj boleča točka prodaja večinskega 51-odstotnega deleža Energije plus, tretjega največjega podjetja za prodajo električne energije v državi, ki ga prodaja Elektro Maribor.

Če bo polovični delež Energije plus prodan Gen-I, se bo trg dobaviteljev električne energije v Sloveniji še bolj konsolidiral. Gen-I je  namreč pred časom že kupil ljubljansko Elektro Energijo, pred dnevi je postala pravnomočna pogodba o nakupu družbe E3, ki jo je Petrol kupil od Elektra Primorske. V spopadu med Gen-i in Petrolom za nakup E3 je bil izbran namreč Petrol.

In prav prodajo oziroma način prevzema Elektro Ljubljana, kjer je prišlo do menjave delnic in posledično deležev, ko je  Elektro Ljubljana svoj 100 odstotni delež zamenjal za 25 odstotni delež v Gen-EL, naj bi bil nekakšen “corpus delicti”, ki so ga potegnili iz naftalina v spopadu na fronti proti Martinu Novšaku, Andreju Ribiču in Robertu Golobu oziroma proti Genu, Gen El-u ter Elektro Ljubljana, (mimogrede papirje o tem naj bi po Ljubljani prenašal Miran Videtič).

Glede na to, da naj bi bil med akterji tudi državni sekretar pri ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu, Blaž Košorok, ki naj bi se po pisanju nekaterih medijev “že decembra videl na delovnem mestu (novega) predsednika uprave Petrol, namesto Nade Drobne Popovič”, je zelo verjetno, da prava tarča pravzaprav niso uprave Gen-a- Geni-j in Elektra Ljubljana, ampak uprava Petrola.

Govorice: Blaž Košorok, državni sekretar na @mzi_rs, naj bi se že decembra videl na delovnem mestu (novega) predsednika uprave #Petrol, namesto Nade Drobne Popovič, toda dlje od želja očitno – ni prišlo … @JernejVrtovec #SDH pic.twitter.com/EJcNzhIVZ6

— BojanPožar (@BojanPozar) January 28, 2021

Kako bi sicer drugače razložiti pritisk na predsednika uprave SDH-ja Janeza Žlaka, naj na vsak način sproži revizijo poslov  prevzemov v energetiki v času, ko sta SDH vodili Lidija Glavina, Nada Drobne Popovič, nato pa uprave z Igorjem Kržanom, Andrejem Božičem in Boštjanom Kolerjem.

Janez Žlak je na položaju nasledil Gabrijela Škofa, ki je julija odstopil, oziroma člana nadzornega sveta Igorja Kržana, ki je takrat začasno prevzel vajeti SDH.

Kržan se je po tem vrnil med nadzornike, Žlak pa je postal peti predsednik uprave SDH-ja. Doslej so ga poleg Kržana vodili Matej Pirc, Marko Jazbec, Lidija Glavina in Gabriel Škof. Nihče od njih polnega mandata na čelu družbe ni izpeljal do konca.

Sedanja predsednica nadzornega sveta SDH Karmen Dietner je ob imenovanju novega predsednika uprave povedala, da jih je Žlak “prepričal s svojimi izkušnjami, znanjem in izobrazbeno širino. Njegove osebnostne lastnosti in kompetence bodo po njenih besedah prišle do izraza pri pripravi institucije na preoblikovanje v demografski sklad”.

Resorni minister @JernejVrtovec za #Planet18 pravkar napovedal "podrobno forenzično preiskavo" na to temo 👇 https://t.co/LfKWZDxvOV

— Mirko Mayer (@Mirko_Mayer) February 1, 2021

Pod pritiskom naj bi se znašel tudi Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, češ, da naj sproži “podrobno forenzično preiskavo oziroma revizijo spornih transakcij”.  Vrtovec naj bi dejal le, da bo o tem govoril s predsednikom uprave Slovenskega državnega holdinga Žlakom. Računsko sodišče  posel z menjavo  med Elektro Ljubljana in Gen -EL preiskovalo v obdobju za 2009-2011 in ni zahtevalo nobenih sankcij.  Izseki, ki so objavljeni v nekaterih medijih pa  so očitno povsem izven konteksta, saj je izpuščen del, kjer Računsko sodišče ugotavlja , da je bila prodaja preko državnih distribucij se bistveno slabša in izguba večja.

Zadeva je še najbolj podobna kultnemu filmi Vojni psi (War Dogs), ko se v času ameriškega posredovanja v Iraku podjetna dvojica domisli načrta, kako bi lahko zaslužila denar s preprodajo orožja. Začetni uspeh jima zamegli razum in še preden lahko ocenita njune realne zmožnosti, dobita 300 milijonov dolarjev vredno pogodbo s Pentagonom, da bi priskrbela orožje ameriškim zaveznikom v Afganistanu.

V iskanju primernih količin nevarne oborožitve se zapleteta v smrtonosno igro s sumljivimi ljudmi, vendar pomanjkanje pameti vedno znova nadomestita z obilico sreče….

Razlika med filmom Vojni psi in “hladno vojno” v Slovenski je ta, da pri energetiki ne gre za orožje, ampak električno energijo, v energetiki pa ne gre za milijone, ampak milijarde, povezane z namero o gradnji drugega bloka NEK 2 na eni strani in apetiti po tem, da bi poleg elektrike nekdo rad prevzel še drugega največjega energenta s plinom in naftnimi derivati Petrol.