Pandemija okrepila željo Evrope po zelenem prehodu

Pandemija COVIDA-19 in spremljajoča gospodarska kriza nista ovirali izvajanja evropskega zelenega načrta, temveč sta ga okrepili z ukrepi za okrevanje, se strinjajo evroposlanci iz različnih političnih skupin.

Decembra 2019 je Evropska komisija predstavila evropski zeleni načrt, s katerim naj bi gospodarstvo Unije postalo podnebno in okolju prijazno ter do leta 2050 zmanjšalo na nič neto izpuste toplogrednih plinov.

Kmalu zatem se je po vsem svetu začel širiti nov koronavirus, ki je povzročil gospodarsko krizo, ki je številne članice Unije močno prizadela. Obstajali so strahovi, da bo s tem zeleni načrt postavljen v ozadje.

Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, zadolžen za zeleni načrt, je strahove zavrnil. Trdi, da pandemija, ekološka kriza, kriza biotske raznovrstnosti in industrijska revolucija dajejo priložnost za “celovito rešitev”, in prepričan je, da bodo naložbe v zeleni prehod realizirane, ker želijo finančni trgi biti del tega prehoda.

“Zaradi potrebe po okrevanju po koronakrizi imamo priložnost, ki se ponuja enkrat v življenju, da vlagamo,” je dejal Timmermans.

Potrebno je več naložb v trajnostno kmetijstvo

Prepričanje v izvajanje zelenega načrta delijo tudi evropski poslanci, ki ocenjujejo, da je bil kljub pandemiji v zadnjem letu pri izvajanju zelenega načrta dosežen pomemben napredek.

Nemška evropska poslanka Ska Keller, sopredsednica kluba Zelenih v Evropskem parlamentu, ocenjuje, da je večletni proračun EU s svežnjem za okrevanje po krizi, ki jo je povzročila pandemija covida-19, dejansko okrepil zeleni načrt.

“V zadnjih 12 mesecih se je veliko zgodilo. Vse to ni bilo predvidljivo niti nujno povezano z evropskim zelenim načrtom. Toda zeleni načrt je postal del svežnja za okrevanje. To mu je dalo moč in stabilnost. Zeleni načrt krepi tudi večletni proračun Evropske unije. Povsod vidimo zelene cilje, podnebne cilje, in to je zelo dobro, “je dejala Kellerjeva, ki tudi ugotavlja, da na nekaterih področjih, kot je kmetijska politika, napredek ni bil dosežen.

“Če pogledamo kmetijsko politiko, na tem območju ni uvedeno veliko evropskega zelenega načrta. Velika škoda, ker je kmetijstvo na žalost eden glavnih dejavnikov emisij toplogrednih plinov. Toda kmetijstvo je tudi ena največjih žrtev podnebne krize. Zeleni načrt in kmetijska politika bi morali iti z roko v roki, «je dejala poslanka Zelenih.

Svet EU ovira izvajanje načrta

Kellerjeva, pa tudi njena portugalska kolega, socialdemokrata Pedro Marques in Jose Manuel Fernandes, katerih država predseduje Svetu EU, odgovornost za neuspeh pri še večjem napredku pri izvajanju zelenega načrta pripisujejo zakonodajalcu EU.

“Velik odpor vidimo predvsem v Svetu EU, kjer nekatere države članice nočejo slediti podnebnim ciljem. Toda odpor vidimo tudi v Evropski komisiji, ki je začela zeleni načrt. Zelo smo bili presenečeni, da sedanja Komisija ni želela umakniti predloga kmetijske politike, ki ga je pripravila prejšnja. Tako tudi EK ni želela narediti koraka k uvedbi resnične zelene kmetijske politike. Toda glavni odpor vidimo v Svetu EU, “je dejal Kellerjeva.

Marques (S&D) pravi, da so bila pogajanja, ki jih je parlament vodil z drugimi institucijami EU, “zelo težka, zlasti s Svetom EU”.

“Bilo je članic sveta, ki niso želele nadaljevati z zelenim načrtom ali skladom za okrevanje. Nekatere članice so bile pripravljene z evropskimi vrednotami trgovati za denar. In to je bilo za našo strankarsko skupino nesprejemljivo. Želeli smo močno zaščititi svoje vrednote In pravno državo v Evropi”, meni Marques in kaže na Poljsko in Madžarsko, ki sta v enem trenutku zaradi pogojenosti plačila EU z vladavino prava, blokirali proračunski paket in načrt sanacije, vreden skupno 1824 milijard evrov.

Toda “ustvarili smo pogoje za pravi evropski proračun z novimi sredstvi, iz katerega se bo financiral tudi zeleni načrt. Za nami je težko leto, ker smo bili vsi osredotočeni na pandemijo, vendar smo pri pripravah na zeleni načrt dosegli tudi velike stvari za izvedbo zelenega načrta,” je dejal Marques.

30 odstotkov iz sklada za oživitev gospodarstva vezanih na zelene cilje

Tudi njegov kolega poslanec (EPP) Jose Manuel Fernandes je kritičen do sveta EU.

“V svojem govoru v Parlamentu leta 2019 je predsednica EK Von der Leynova obljubila in pripravila evropski podnebni zakon in zakonodajni sveženj (…). Trdno sem prepričan, da dela zelo dobro, zlasti v tako težkih okoliščinah, ker je covid-19 postal prednostna naloga. Vendar o vlogi Sveta EU ne morem reči enako. V vseh pogajanjih Svet predlaga korak nazaj. Parlament je bil vedno tisti, ki je delal na zeleni tranziciji,” meni Fernandes.

Marques in Fernandes se strinjata z vodjo Zelenih v oceni, da pandemija ni ogrozila realizacije zelenega načrta.

“Človek bi si lahko mislil, da bo pozornost preusmerjena z zelenega načrta. Na srečo se to ni zgodilo. Komisija je pod pritiskom moje  stranke (S&D) predlagala ambiciozen podnebni zakon. Evropski parlament ima močan položaj v razpravi o podnebnem zakonu. Zdaj imamo sklad za okrevanje EU z jasnim ciljem financiranja zelenega prehoda s 30 odstotki, kar je veliko denarja, ki gre državam članicam,  da si lahko opomorejo po krizi, hkrati pa se pripravljajo na prihodnost,” ocenjuje Marques.

Še vedno se čaka ratifikacijo vseh članic

Fernandes kot pomemben korak navaja tudi sprejetje načrta za oživitev gospodarstva, pri čemer poudarja vlogo Komisije in Evropskega parlamenta.

“Instrument za okrevanje je velik dosežek za EU. Ta paket je brez primere. EK bo prvič trgu posodila 750 milijard evrov. Večina od 750 milijard evrov bo namenjena financiranju okrevanja in krepitvi odpornosti gospodarstva. To je bilo mogoče zaradi pogumne Evropske komisije in močnega Evropskega parlamenta, “je dejal portugalski državljan.

“Kot koordinator EPP v Odboru za proračun in član pogajalske skupine za večletni finančni okvir (večletni finančni okvir) 2021–2027 sem si že nekaj let prizadeval, da bi dosegli 1,8 bilijona EUR za naložbe EU v tem desetletju. Še en pomemben dosežek je vključitev zelenega prehoda v sveženj za okrevanje in odpornost. Ni določen točen znesek sredstev, vendar pa obstaja jasna zahteva, jasna predanost, da nacionalni načrti okrevanja vsebujejo 37 odstotkov sredstev namenjenih podnebnim ciljem,” je dejal Fernandez in dodal, da čestita državam članicam, ki so že ratificirale sveženj za okokrevnje.”

Vendar opozarja, “dokler te odločitve ne ratificira vseh 27 članic, Komisija ne more iti na trge, da bi si izposodila 750 milijard evrov. Hkrati bi morale države članice odločno predstaviti svoje načrte za oživitev gospodarstva. To je treba storiti čimprej.”

Ska Keller je realizirano v obdobju od predstavitve zelenega načrta do danes opisala kot “rahlo premešano vrečo”, vendar obstajajo razlogi za zadovoljstvo.

“Zelo smo veseli, da se žoga obrača, da imamo zagon, zaradi česar smo bolj samozavestni, da bomo izvedli ekološko in socialno preobrazbo našega gospodarstva,” zaključi nemška poslanka.

Načrtovana postopna opustitev uporabe fosilnih goriv do leta 2050

Portugalska, ki je v začetku letošnjega leta prevzela predsedovanje Svetu EU, je napovedala, da si bo med šestmesečnim predsedovanjem prizadevala za sklenitev zgodovinskega evropskega podnebnega zakona, ki bo vključeval nove cilje za zmanjšanje izpustov CO2.