(VIDEO) Zakaj je srečanje na Brdu pri Kranju bolj spominjalo na “mirovno konferenco” kot na “okroglo mizo”, ponudba o sodelovanju pa na “mirovno pogodbo in kapitulacijo opozicije” – Kdo je slovenski “general Jaruzelski” in kdo je “Lech Walesa”

25. februarja 2021
(VIDEO) Zakaj je srečanje na Brdu pri Kranju bolj spominjalo na “mirovno konferenco” kot na “okroglo mizo”, ponudba o sodelovanju pa na “mirovno pogodbo in kapitulacijo opozicije” – Kdo je slovenski “general Jaruzelski” in kdo je “Lech Walesa”

Srečanje pri predsedniku republike s predsedniki parlamentarnih strank na Brdu pri Kranju je prineslo, vsaj sodeč po odzivih udeležencev na tiskovni konferenci, več simboličnih kot pa praktičnih učinkov. Pahorjev protokol in seveda njegovi svetovalci vedo za simbolični pomen “okrogle mize” v zgodovini.

Okrogla miza namreč pomeni demokratično razvrstitev udeležencev v krogu. Za okroglo mizo se ne ve, katera oseba je najpomembnejša. (Na Brdu pri Kranju včeraj se je seveda vedelo, kdo je glavni in kdo so gostje).

Pojem okrogla miza namreč izhaja iz srednjega veka, časa, ko so bili odnosi med ljudmi hierarhični. Legenda pravi, da je enakopravnost prvi uvedel kralj Artur. S svojimi vitezi je vedno obedoval in skupno odločal za okroglo mizo. S to gesto je dajal vedeti, da je zgolj eden med enakimi.

Tisti z malo daljšim zgodovinskim spominom se namreč še dobro spominjajo” okroglih miz” konec šestdesetih in v začetku devetdesetih med komunistično oblastjo in nastajajočo opozicijo. Najbolj znana je “Okrogla miza med Solidarnostjo in komunistično oblastjo”, kjer so na tako imenovani okrogli mizi 4. aprila 1989 dosegli dogovor o delno svobodnih volitvah junija istega leta in popolnoma svobodnih volitvah v štirih letih.

Poljski general Wojciech Jaruzelski, ki je leta 1981 zaradi delovanja Solidarnosti na Poljskem uvedel vojni režim, je moral leta 1989 priznati poraz. Komunističnega poljskega predsednika, generala Wojciecha Jaruzelskega, je takratna opozicija prisilila, da je sestavo vlade zaupal kandidatu Solidarnosti.

Sledile so demokratične spremembe, saj je v nekaj mesecih prišlo do padca berlinskega zidu, žametne revolucije na Češkoslovaškem, krvave revolucije v Romuniji, razpada Sovjetske zveze, razpada Jugoslavije in odcepitve Slovenije.

Seveda, včerajšnje srečanje ne bo imelo tako pomembnih zgodovinskih posledic kot “okrogle mize” konec osemdesetih let, saj gre za bistveno razliko, kjer je takšne okrogle mize v glavnem izsilila opozicija ne pa oblast. Tokrat se zdi, da je v zastrupljenem političnem ozračju bil interes za srečanje ob okrogli mizi v interesu oblasti predsednika države Pahorja in predsednika vlade Janeza Janše.

Je pa zadeva očitno vnesla nekaj politične dinamike, čeprav predvsem v smislu razumevanja konteksta včerajšnje okrogle mize, ki se je nista udeležili dve stranki Levica in LMŠ, kar je razjezilo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je Marjanu Šarcu in Luki Mescu očital, da “politik, ki želi delati v dobro države, mora sedeti za isto mizo tudi s svojimi političnimi nasprotniki, s katerimi se večkrat ne strinja, se z njimi pogovarjati in nenazadnje, spoštovati najvišje institucije v državi kot je PRS”.

Okrogla miza je sicer institut, kjer legalno izvoljene politične organe, ki so običajno izgubili legitimnost, zamenjajo bolj legitimni predstavniki. Nesporazum je zato posledica različnega razumevanja instituta “okrogle mize”, ki jo običajno izsili opozicija ne pa legalno izvoljena oblast. Tokrat je bilo drugače, saj je bila iniciativa za “okroglo mizo” predvsem s strani predsednika države in predsednika vlade.

Morda bi včeraj na Brdu največ naredili skupaj pozicija in opozicija, če bi se predvsem dogovoriti, kdaj bodo volitve redne ali izredne in katere projekte bodo skupaj speljali do volitev. Projekte, ki jih bodo oblikovali skupaj v parlamentu in jih soglasno potrdili. Morda je bila še najbližje definiciji “okrogle mize “Tanja Fajon, ki je predlagala, da bi se dogovorili o datumu izrednih volitev.

“Povedala sem, da bi bila najboljša rešitev iz situacije predčasne volitve. Govorili smo o tem predlogu, ki je v rokah predsednika vlade, naklonjenosti predlogu ni. To bi bil najboljši način za novo vzpostavitev zaupanja, za obvladovanje epidemije in varen izhod iz zdravstvene, gospodarske in socialne krize,” je dejala Tanja Fajon.

Vendar po analogiji okroglih miz iz osemdesetih let prejšnjega stoletja situacija še zdaleč ni podobna kot takrat, saj je koalicija Janeza Janše in oblastna garnitura močnejša kot kadarkoli prej. Poleg treh koalicijskih strank tega pa ima Janša na rezervi še Jelinčičevo SNS in poslanca narodnosti.

Iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše so namreč takoj po srečanju na “okrogli mizi” na Brdu vsem predsednikom in predsednicama parlamentarnih strank posredovali predlog sporazuma političnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije o sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na temeljne razvojne izzive v obdobju 2021–2022.

Janez Janša je sicer pogovor ocenil kot koristen, a težko reče, da je bil tudi uspešen. Obžaluje, da je trajalo tako dolgo, da je prišlo do “vsaj nekoliko okrnjenega” srečanja predsednikov parlamentarnih strank. Spomnil je, da je za vlado že skoraj leto dni mandata, po njegovih besedah pa se je že od začetka poskušalo “zbrati sile za rušenje vlade”.

Po neizglasovani konstruktivni nezaupnici pa so nastopili pogoji za dialog, ki je po njegovih besedah izostal v času, ko bi ga najbolj potrebovali. Tokrat so opoziciji ponudili bolj okrnjen sporazum o sodelovanju kot maja lani, je dejal Janša.

Takšen sporazum opozicije ne bi v ničemer zavezoval, bi pa po njegovem mnenju omogočil njihovo sodelovanje pri iskanju odgovorov na razvojna vprašanja. Čeprav, sodeč po odzivih, možnost za organizirano sodelovanje ni bistveno večja kot lani, si Janša vseeno želi, da bi opozicijske stranke še enkrat pretehtale to možnosti. Kot je dodal, bi sporazum vlado zavezal k marsičemu, vladna koalicija pa bi že pri pripravi rešitev na podlagi sporazuma pridobila večjo širino pogledov.

So pa včeraj dosegli dogovor, da v bližnji prihodnosti organizirajo sestanek, na katerega bodo povabili tudi tiste, ki so danes manjkali, poleg njih pa še vse vodje poslanskih skupin ter poslanca narodnih skupnosti, je še povedal Janša. Vlada jim bo predstavila načrt izhodne strategije, pri tem pa premier upa na večjo stopnjo soglasja kot v najhujših časih epidemije, “ko je del radikalne opozicije nasprotoval vsem ukrepom”.

Pahor je obžaloval, da dve parlamentarni stranki nista sodelovali na včerajšnjem  srečanju. “To samo potrjuje, da dialog sodelovanja parlamentarnih strank ni nekaj samoumevnega, kot je bilo v preteklosti. To kaže, da smo priče razhajanju političnih duhov, nekim znakom razkola, ki jih je treba skrajno resno jemati, da se ne bi poglabljali. Vrniti moramo priložnost dialogu in potencialu, ki ga ima,” je opozoril Pahor.

V istem dnevu kot okrogla miza na Brdu je včeraj potekal sicer spletni pogovor pobudnikov poziva k družbenemu premirju in sodelovanju.

“Potrebujemo premirje, saj je klima zastrupljena, za uspešno črpanje sredstev in izhod krize pa bomo morali pristopiti enotno, da bomo lahko prva Slovenija in ne druga Švica,” so bili včeraj prepričani sogovorci prvega spletnega pogovora pobudnikov poziva k družbenemu premirju.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja