(V ŽIVO)Protestna ljudska skupščina napovedala tiskovno konferenco “Kdaj pa me pridemo na vrsto? Slovenski center PEN in Ženski odbor Mira na vlado RS, državni zbor, državljanke in državljane naslovil poziv Osem zahtev za osmi marec
Danes je 8. marec, ko so v različnih medijih v ospredje postavljene ženske, dan, ko se bo od povsod opozarjalo na enakopravnost, pravičnost in solidarnost in s katerim obeležujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk.
Ob 8. marcu je vsem kolegicam v policiji za njihov praznik čestital tudi šef Policije Anton Olaj.
Želim, da se tega danes v sicer pretežno moškem kolektivu še posebej zavemo in namenimo našim cenjenim kolegicam nekaj več sporočilnosti, da jih potrebujemo in zaradi tega še posebno spoštujemo.
— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) March 8, 2021
Tiskovno konferenco ob dnevu žena so napovedali v protestni ljudski skupščini. “Na novinarski konferenci bo 10 posameznic z različnih področij osvetlilo položaj žensk v današnji družbi in opozorilo na problematike, zaradi katerih smo ženske še dandanes potisnjene v slabši ekonomski in socialni položaj, vse prevečkrat žrtve nasilja in spregledane na ključnih položajih naše družbe” so zapisali v sporočilu za javnost.
Zato Slovenski center PEN in Ženski odbor Mira vlado Republike Slovenije, državni zbor, državljanke in državljane pozivamo:
1) Da čim prej sprejmejo nove zakonske predloge glede redefinicije kaznivega dejanja posilstva, saj je spoštovanje nedotakljivosti ženskega telesa prvi korak k resnični enakopravnosti in enakovrednosti.
2) Da ščitijo pravice in dolžnosti državljank in državljanov, ki izhajajo iz Ustave Republike Slovenije, temeljne listina naše demokratične družbe vključno s 55. členom in zavrnejo model družbe, ki ženski ne omogoča svobodnega odločanja o rojstvu otrok.
3) Da zakonsko omejijo sovražni govor na spletnih medijih in družabnih omrežjih, ki v sebi potencialno skriva nevarnost za mir in blagostanje, posebej kadar je usmerjen proti političnim nasprotnikom, drugačnim, migrantom, istospolnim ali ženskam in da javno obsodijo vsak sovražni govor, ne glede na njegov izvor, še posebej kadar je njegov cilj utišanje drugačnih mnenj ali kritika oblasti, saj je v tem primeru govor orožje in orodje cenzure.
4) Da sprejmejo strategijo, kako zajeziti in omejiti lažnivo poročanje, namerne neresnice in ponarejanje dejstev, ki človeško in zdravstveno ogrožajo naša življenja.
5) Da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo državljanke in književnice proti napadom na njihovo osebo, dom in najbližje.
6) Da jasno in glasno zavrnejo kampanje blatenja in zasmehovanja žensk in drugačnih v vseh javnih medijih in nastopih.
7) Da omogočijo javnim medijem nemoteno delovanje in jih ne omejujejo v zasledovanju političnega vpliva in premoči.
8) Da ob letošnjem dnevu žena dajo Slovenkam in Slovencem jasno sporočilo v javnosti, da je Slovenija država enakopravnosti vseh, ki tukaj prebivamo, ne glede na spol, narodnost ali druge razlike.
Slovenski PEN danes ob 17.00 vabi tudi na spletno branje književnic in književnikov, ki bo potekalo preko Zooma. Pesmi in odlomke bodo brali: Gabriela Babnik, Dragica Čarna, Maja Gal Štromar, Marko Golja, Bogomila Kravos, Meta Kušar, Mirana Likar, Marija Mercina, Boris A. Novak, Veronika Simoniti, Ivan Vogrič in Tanja Tuma. Branje bo povezovala pesnica Meta Kušar.
Sporočilo za javnost protestne ljudske skupščine objavljamo spodaj v integralu.
Na novinarski konferenci bo 10 posameznic z različnih področij osvetlilo položaj žensk v današnji družbi in opozorilo na problematike, zaradi katerih smo ženske še dandanes potisnjene v slabši ekonomski in socialni položaj, vse prevečkrat žrtve nasilja in spregledane na ključnih položajih naše družbe.
Ob tem dnevu se bomo vprašale: “Kdaj pa me pridemo na vrsto?”, saj so na koncu vseh vrst velikokrat prav pravice žensk.
Izobraževalne ustanove, ki bi morale zagotavljati varno okolje za mlade ženske, še vedno nimajo vzpostavljenih primernih postopkov za prijavo in sankcioniranje kršiteljev spolnega nasilja.
Na trgu dela so ženske še vedno diskriminirane, dobivajo nižja plačila za enako delo, prekarizacija je v večji meri doletela prav ženske.
Med revnimi samozaposlenimi, ki živijo pod pragom revščine, je največ žensk.
Ženske so nosile največje breme epidemije: na njih je padla večina gospodinjskih del in šolanja otrok na domu. Prav ženske predstavljajo veliko večino v poklicih, od katerih se je med epidemijo zahtevalo največ: prodajalke v trgovinah, delavke v domovih za ostarele, učiteljice, medicinske sestre, delavke v socialnem varstvu.
Najrevnejša skupina prebivalstva so samske upokojenke, ki s svojo borno pokojnino ne pokrijejo niti osnovnih življenjskih stroškov.
Transženske so diskriminirane na različnih področjih in niso obravnavane kot ženske v vseh institucijah, od zaporov, varnih hiš, do dijaških domov.
Predvsem s strani politike prihajajo napadi na novinarke, njihovo dostojanstvo, zmerja se jih s prostitutkami in se na splošno v javnem prostoru širi sovražni govor
Podnebna kriza, ki ji oblast ne namenja dovolj pozornosti, najbolj prizadane prav najšibkejše sloje in med njimi so prav ženske tiste, ki bolj trpijo za posledicami podnebne krize
Najvišji predstavniki oblasti ženske zmerjajo s prostitutkami, šovinizem je postal sestavni del komunikacije vladajočih elit na družabnih omrežjih.
Ljudje, ki so neposredno povezani z vlado, so prepričani, da je posilstvo hec.
Govorke na novinarski konferenci bodo:
– Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varstvo demokracije: položaj žensk v trenutnem političnem prostoru v Sloveniji in Evropi
– Katja Štefanec, Parada ponosa: položaj transžensk
– Sara Svati Sharan, društvo Iskra: nasilje nad ženskami
– Petra Lesjak, Društvo novinarjev Slovenije: položaj žensk v novinarstvu
– Kaja Širok, zgodovinarka, kulturnica: položaj žensk v kulturi
– Tea Jarc, Sindikat Mladi plus: položaj žensk na trgu dela
– Sara Štiglic, Mladi za podnebno pravičnost: povečevanje neenakosti, tudi kot posledica podnebnih sprememb
– Anemarija Planšak, Rezistenca: spolno nasilje na fakultetah
– Katja Simončič, Inštitut za kriminologijo: uvedba modela soglasja
– Petra Meterc, Inštitut 8.marec: možnost azila tudi za žrtve posilstva kot posledice političnega pregona
Ob tem bomo v Državni zbor nesle tudi pobude za spremembo družbe, ki naj bo pravičnejša do žensk in od oblasti zahtevale drugačno delovanje!
Ne rabimo rož, ampak enake pravice, spoštovanje, priznavanje našega prispevka v ekonomskem in družbenem smislu, zaščito pred nasiljem, pravičnejšo družbo in možnost, da to družbo tudi soustvarjamo!
Namesto rož… upor!
Namesto rož… spremembe!
IZJAVA ZA JAVNOST O POLOŽAJU ŽENSK IN KNJIŽEVNIC V SLOVENSKI DRUŽBI
– osem zahtev za osmi marec
Ljubljana, 8. marec 2021
Člani in članice Slovenskega centra PEN in njegovega Ženskega odbora Mira v pandemičnem letu opažamo vrsto pojavov, ki fizično napadajo, omejujejo pravice, zasmehujejo in cenzurirajo delovanje žensk in književnic. Začne se pri naraščajočem nasilju v družini, kjer so zvečine žrtve ženske in otroci. V zadnjem času se pojavljajo tudi glasne zahteve po spremembi ustavne pravice žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Predvsem ženske, ki izražajo svoje mnenje javno (novinarke, kolumnistke, književnice) so pogosto ustrahovane, naj bo z neposrednim vdorom v njihova bivališča, s sumljivimi poštnimi pošiljkami ali poškodovanjem njihove lastnine.
Hkrati ugotavljamo, da so ženske, naj bodo političarke, književnice, novinarke, strokovnjakinje ali sicer javne osebnosti, večkrat kot moški tarča kampanj z blatenjem in zasmehovanjem, javnim ponižanjem in verbalnim ustrahovanjem, celo sodnih postopkov, ki načrtno finančno izčrpavajo tožene z namenom ustrahovanja in utišanja.
Prepoved zbiranja in združevanja v okviru ukrepov za zajezitev epidemije oži možnosti, da bi se ženske in moški, ki razumemo prihodnost skupno in vključujočo, temu javno postavili po robu, saj protestnicam in protestnikom sledijo drakonske denarne kazni domnevno zaradi nespoštovanja ukrepov NIJZ. Zaradi pritiskov na STA, javne medije in uradne predstavnike ministrstev, da slednji ne smejo neposredno in samostojno komunicirati z mediji, javno in medijsko življenje omejujeta cenzura in samocenzura, s čimer je ogrožena temeljna pravica demokracije – svoboda govora.
Zato Slovenski center PEN in Ženski odbor Mira Vlado Republike Slovenije, Državni zbor, državljanke in državljane pozivamo:
1) Da čim prej sprejmejo nove zakonske predloge glede redefinicije kaznivega dejanja posilstva, saj je spoštovanje nedotakljivosti ženskega telesa prvi korak k resnični enakopravnosti in enakovrednosti.
2) Da ščitijo pravice in dolžnosti državljank in državljanov, ki izhajajo iz Ustave Republike Slovenije, temeljne listina naše demokratične družbe vključno s 55. členom in zavrnejo model družbe, ki ženski ne omogoča svobodnega odločanja o rojstvu otrok.
3) Da zakonsko omejijo sovražni govor na spletnih medijih in družabnih omrežjih, ki v sebi potencialno skriva nevarnost za mir in blagostanje, posebej kadar je usmerjen proti političnim nasprotnikom, drugačnim, migrantom, istospolnim ali ženskam in da javno obsodijo vsak sovražni govor, ne glede na njegov izvor, še posebej kadar je njegov cilj utišanje drugačnih mnenj ali kritika oblasti, saj je v tem primeru govor orožje in orodje cenzure.
4) Da sprejmejo strategijo, kako zajeziti in omejiti lažnivo poročanje, namerne neresnice in ponarejanje dejstev, ki človeško in zdravstveno ogrožajo naša življenja.
5) Da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo državljanke in književnice proti napadom na njihovo osebo, dom in najbližje.
6) Da jasno in glasno zavrnejo kampanje blatenja in zasmehovanja žensk in drugačnih v vseh javnih medijih in nastopih.
7) Da omogočijo javnim medijem nemoteno delovanje in jih ne omejujejo v zasledovanju političnega vpliva in premoči.
8) Da ob letošnjem dnevu žena dajo Slovenkam in Slovencem jasno sporočilo v javnosti, da je Slovenija država enakopravnosti vseh, ki tukaj prebivamo, ne glede na spol, narodnost ali druge razlike.
V času, ko živimo v strahu pred zahrbtno boleznijo in smo priča umiranju starostnikov zaradi Covida 19 in z njim, je še bolj pomembno, da se oprimemo civilizacijskih norm, ki smo jih uzakonili v treh desetletjih od osamosvojitve Slovenije.
Ženski odbora Mira
Slovenski center PEN
