Zmago Jelinčič se je prijavil za cepljenje proti covidu-19, vendar zahteva, da ga cepijo z ruskim cepivom Sputnik V

Minuli petek se je celoten državni vrh in veliko število poslancev cepilo s cepivom AstraZeneca proti covidu-19. Med njimi pa ni bilo poslanca in predsednika SNS  Zmaga Jelinčiča, ki se je prijavil za cepljenje, vendar je kot pogoj postavil, da ga cepijo z ruskim zdravilom Sputnik V.

Zmago Jelinčič je tako, poleg poslanca Janija Möderndorferja, ki se je po nasvetu zdravnika specialista cepil s cepivom Pfizer in ne z AstraZeneca zaradi zdravstvenih razlogov, izjema v slovenskem političnem vrhu, ki se je v petek cepil z AstroZeneca.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je zato včeraj na predsednika vlade naslovil poslansko vprašanje, ali so v poteku pogajanja za uporabo ruskega cepiva Sputnik in ali vlada pripravlja kakšno pobudo, da bi slovenska farmacevtska industrija začela izdelovati cepivo.

Janša je na vprašanje Jelinčiča odgovoril, da so vsa cepiva, ki so na voljo v EU-ju, testirana in varna. Glede cepiva Sputnik V pa je, kot pravi Janša, v fazi testiranja pri EMI oziroma Evropski zdravstveni agenciji in Slovenija je del te agencije.

“Slovenska agencija za zdravila bi lahko sama odobrila katero koli cepivo po predpisanem postopku, kar lahko traja mesece in leta. Nobene teoretične možnosti ni, da bi to storila pred EMO, kjer postopek že poteka. Lahko se vsaka država odloči, da cepivo uporabi ne glede na teste, pravila in postopke. Vendar nihče tega še ni storil. Madžarska je spremenila nacionalno zakonodajo, kjer je upoštevala testiranja v drugih državah. Čeprav je Madžarska to naredila, zelo malo cepi s Sputnikom V, ker ga preprosto ni dovolj na razpolago,” je opozoril in dodal, da ima Sputnik enake težave, kot drugi proizvajalci oz. še večje, to so proizvodne kapacitete.

Lek in Krka po premierjevih besedah sodelujeta pri naporih za zagotavljanje dovolj cepiv, eden tudi v smislu vzpostavljanja lastne proizvodnje.

“Samo nič od tega zelo verjetno ne bo vplivalo na zaustavljanje epidemije v prvi polovici leta, kar pa je ključna prioriteta. Konec tega leta bo po napovedih Evropske komisije odobrenih 16 ali celo več različnih cepiv. Dobava in proizvodne kapacitete ne bodo več problem. Problem je prva polovica tega leta,” je opozoril.

Tudi če bi Slovenija naročila to cepivo na lastno pest, je vprašanje, kdaj bi dobila prve količine, je dejal premier. In tudi če bi vzpostavili lastno proizvodnjo cepiva, pa to verjetno ne bi vplivalo na ustavljanje epidemije covida-19 v prvi polovici leta, kar je ključno.

Zato upa, da se bodo proizvodne kapacitete proizvajalcev cepiv, ki so bila že odobrena v EU ali pa še bodo, čim bolj krepile, da bodo države EU prišle do čim več odmerkov. Opozoril je, da cepiva proti covidu-19, ki so učinkovita danes, morda jeseni ne bodo več zaradi različic virusa.

Ob tem je Janša poudaril, da so bila cepiva, ki jih uporabljamo v Sloveniji, preizkušena in varna. Tudi vse primere neželenih dogodkov po cepljenju sproti analizirajo.