Ameriški Foreign Affairs analiziral 20 let Putinove oblasti: Ljudje mu verjamejo, gospodarska šibkost in represija pa lahko izzoveta upor

V zadnji, majski številki, ameriška revija “Foreign Affairs” podrobno analizira dve desetletji vladavine ruskega predsednika Vladimirja Putina in ugotavlja, da se, čeprav njegov položaj še ni ogrožen, Putin in Rusija srečujeta z vse večjimi težavami njegove avtokratske vladavine.

Putin je doma brez konkurence, ni pa vsemogočen, piše v članku.

“Kot vsi avtokrati se tudi on sooča z dvema grožnjama: morebitnim možnim udarom elite, ki ga obkroža, kot tudi z množičnim uporom od spodaj zaradi kompromisa, ki ga je moral narediti, da bi okrepil osebni nadzor nad državo, kar pa je vse manj učinkovito Putinovo sredstvo za uravnoteženje nasprotnih ciljev: nagrajevanje elite, ki bi se lahko zarotila proti njemu in umirjanja javnosti”.

Putin je okrepil gospodarski razcvet, ki ga je spodbudila draga nafta, saj je v prvem desetletju njegove vladavine nenadoma dvignila življenjski standard, v drugem pa ga je po priključitvi Krima okrepil val nacionalističnih čustev, piše ameriška revija.

“Ko briljantnost teh dosežkov začne bledeti, se Putin v tretjem desetletju svoje vladavine za nevtralizacijo nasprotnikov vse bolj zanaša na represijo,” ki se bo verjetno stopnjevala z naraščanjem ruskih težav, kar bo pospešilo krog političnega nasilja in gospodarske šibkosti, ki bi lahko ogrozila Putinove ambicije in preizkusila njegove politične sposobnosti, “piše revija.

Putin je, kot piše Foreign Affairs “oslabil institucije – sodišča, upravo, volitve, stranke in zakonodajo – da ga ne bi mogle ovirati, zato pa se ne more več zanašati nanje, da bodo generirale gospodarsko rast, reševale socialne konflikte ali celo olajšale njegov miren odhod s funkcije”. To pa, dodaja Foreign Affairs, “pušča Putina odvisnega od prehodne vrednosti osebne priljubljenosti in nevarnih metod represije in propagande.”

Putin je, opozarja revija, izpeljal spremembe ustave Rusije, ki mu bodo omogočile kandidaturo za predsednika leta 2024 in 2030.

Po navedbah revije “poskus podaljšanja Putinove vladavine ni presenečenje glede na potencialne pomanjkljivosti zapustitve funkcije”, in te “napake” so bile, dodaja, v zadnjih 70 letih take, “da so osebni avtokrati po izgubi oblasti končali v izgnanstvu, v zaporu ali mrtvi”.

Po trditvah Foreign Affairas se Putin brez močnih formalnih institucij, ki bi legitimirale njegovo vladavino, zanaša na veliko osebno priljubljenost in dodaja, da je v zadnjih 20 letih Putinova pozitivna ocena “v povprečju dosegla neverjetnih 74 odstotkov”, ki jo je v veliki meri spodbudil gospodarski razcvet, ki je do leta 2008 podvojil ruski BDP in “edinstveni zunanjepolitični uspeh priključitve Krima leta 2014”.

Toda od leta 2018 Putinova priljubljenost upada: pozitivna ocena njegove vladavine je približno okoli 60 odstotkov, vendar mu Rusi izražajo veliko manj zaupanja kot prej: v anketi novembra 2017 je 59 odstotkov vprašanih Putina imenovalo za zaupanja vrednega politika, februarja letos pa je to menilo le 32 odstotkov vprašanih. V istem obdobju se je podpora Putinovemu petemu mandatu zmanjšala s 70 na 48 odstotkov, medtem ko je 41 odstotkov anketiranih Rusov reklo, da bi bilo bolje, da bi odstopil, še navaja revija.

Parlamentarne volitve, predvidene za september, bodo verjetno napete, ker so v anketah pozitivne ocene vladajoče stranke Enotna Rusija nižje kot kdaj koli prej, zato bo moral Kremelj onemogočiti opozicijo tako, da ob sebi obdrži Komunistično stranko in Liberalno demokratsko stranko, piše revija.

Foreign Affairs meni, da bi bilo tvegano zanašati se na pretirane volilne prevare, ker bi se Kremelj rad izognil večmesečnim protestom, ki so izbruhnili po ukradenih volitvah lani v sosednji Belorusiji.

Pričakovanja, da bo Putin ostal predsednik tudi po letu 2024, bodo le še okrepila rusko gospodarsko stagnacijo in povečala razočaranje ljudi zaradi nezmožnosti Kremlja, da izboljša življenjski standard ali upravljanje, piše “Foreign Affairs” in poudarja, da bodo posledice takšnih razmer najverjetneje nenehno povečevanje pritiska na režim in njegovo zaostrovanje represije proti nasprotnikom.

Rusija ostaja velika sila, čeprav je šibkejša od Sovjetske zveze, piše v članku, ki navaja, da ima jedrsko energijo, pomemben geografski položaj in sedež v Varnostnem svetu OZN, kar zagotavlja, da se uvršča med velike sile, to pa ji tudi omogočajo njeno izobraževanje, znanost in energetika.

“Foreign Affairs” dodaja, da je Rusija v manj kot enem letu izdelala učinkovito cepivo proti covidu-19, Evropi pa bo v prihodnjih letih zagotavljala poceni energijo in bo ostala pomembna na svetovnem energetskem trgu.

Poleg tega za Putinovo vladavino trenutno ni neposredne grožnje, saj je “spreten taktik z velikimi finančnimi sredstvi, soočen z neorganizirano opozicijo toda “kljub temu nobena pronicljivost ne more premagati mučnih protislovij, ki jih povzroča način, kako Putin vodi Rusijo”.

Foreign Affairs navaja, v čem so ta protislovja: “Na volitvah goljufate dovolj, da ne bi tvegali izgube, vendar ne toliko, da bi nakazovali šibkost. S protizahodnimi potezami spodbujate volilno bazo, vendar ne do te mere, da bi to povzročilo resnični konflikt z Zahodom. Prijatelje nagrajujete preko korupcije, vendar ne toliko, da bi gospodarstvo propadalo”. Nadalje, “z novicami manipulirate, vendar ne do te mere, da ljudje ne zaupajo medijem. Zatirate politične nasprotnike, vendar ne toliko, da bi spodbudili odziv množic. Okrepite varnostne službe, vendar ne toliko, da se lahko obrnejo proti vam”.

Foreign Affairs zaključijo analizo z ugotovitvijo, da “bo način, kako bo Kremelj uravnotežil ta protislovja, določil neposredno prihodnost Rusije. Toda trend večje represije v zadnjih štirih letih in njegovo verjetno nadaljevanje ne pomeni ničesar dobrega za Rusijo ali njenega voditelja”.