(VIDEO) Napeti odnosi v zvezi Nato: Trump grozi, da bo zapustil zavezništvo, EU v paniki, Putin pa si mane roke!

6. julija 2018
(VIDEO) Napeti odnosi v zvezi Nato: Trump grozi, da bo zapustil zavezništvo, EU v paniki, Putin pa si mane roke!

Že nekaj časa vlada med članicami Nata napeto vzdušje. Ameriški predsednik Donald Tramp je jezen na njih, še posebej na evropske članice, ker ne želijo sprejeti večjega bremena stroškov obrambe.

To je le ena izmed mnogih stvari, ki ogrožajo odnose med Evropo in Združenimi državami Amerike, zato se vsi sprašujejo, kaj se bo zgodilo naslednji teden na vrhu zveze Nata v Bruslju. Odločitve, ki bodo sprejete, ne bodo vplivale le na Združene države Amerike in Evropo, temveč na ves svet, zato se lahko zgodi, da se razmerja med silami v svetu spremenijo. Komentator Steven Collins iz CNN-a je analiziral strahove, ki jih imajo evropskih zavezniki.

Donald Trump je že v preteklosti govoril, da ni “fair”, da Amerika skrbi za vse in da bi morala distribucija biti poštena. Povedal ni nič novega, kar že niso v preteklosti poudarjali tudi bivši ameriški predsedniki. Predsednik ZDA je še posebej občutljiv glede ameriških stroškov, ki se nanašajo na varovanje zaveznikov, tako v Aziji kot Evropi.

Pritožbe v zvezi s stroški so imele pomembno vlogo v njegovi predsedniški kampanji, zato nihče v Evropi ne more reči, da na Trumpovo stališče ni bil pripravljen. “To nas stane preveč denarja in iskreno, zaveznice bi morale vlagati več, ker to sedaj plačujemo nesorazmerno,” je dejal Trump marca 2016 za CNN.

Trump je celo na vrhu G7 dejal, da je Nato sporazum slabši od sporazuma NAFTA. Ameriški predsednik je tako v luči bližajočega vrha Nata, ki bo 11. in 12. julija, nekaterim zavezniškim državam v Evropi in Kanadi poslal pismo z zahtevo po povečanju sredstev za obrambo. Trump je zapisal, da so “ZDA vse manj pripravljene ignorirati evropsko neizpolnjevanje skupnih varnostnih obveznosti.”

New Post: Trump will tell NATO nations U.S. cannot be the world's piggy bank Read more: https://buff.ly/2MR0Vzw ABOARD…

Objavil/a Bear Witness Central dne Četrtek, 05. julij 2018

Danski premier Lars Lokke Rasmussen je včeraj dejal, da pismo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v katerem obtožuje zaveznike v Nato, da ne porabljajo dovolj sredstev za obrambo, se preveč osredotoča na številke in ne na to, kar so države naredile. Rasmussen je dejal, da Danska prevzema veliko odgovornost v mednarodnih zadevah, zlasti v zvezi z Natom. “Merjeno v porabi za vojsko na prebivalca, Danska zaseda peto mesto”, je dejal danski premier.

Tudi druge članice zveze Nato, med njimi tudi Norveška in Nemčija, so včeraj zavrnile Trumpove očitke. Evropske države so še vedno zaskrbljene, ker je Trump še kako znan po tem, da lahko svojo državo umakne iz pomembnih sporazumov, kar je doslej že večkrat tudi storil.

Medtem ko so na eni strani Trumpove pritožbe upravičene, se kritiki bojijo, da bi to lahko ločilo sistem, ki so ga ZDA naredile med najbogatejšimi in najmočnejšimi državami na svetu.

Trumpova zamisel in odločnost, da bo “postavil Ameriko na prvo mesto”, otežuje prizadevanja Angele Merkel in Therese May, da bi od svojih državljanov zahtevali več denarja za izpolnitev zahtev ZDA. Prav tako bosta imeli izjemno majhno podporo pri pošiljanju vojakov v katerekoli vojne, pod Trumpovim vodstvom.

Trumpovi dvomi v tuje institucije prav tako lahko ogrozijo tudi njegove zahteve po večjih stroških kot tudi njegovo napačno percepcijo, da je zveza Nato klub, v katerem evropske članice zavezništva posedujejo milijone in milijarde evrov.

Nekatere zaveznice se bojijo, da jih ZDA ne bodo več branile, če ne bodo zadovoljile njegovih zahtev po dvigu porabe, kar bi lahko spodkopalo osrednjo strukturo zveze Nato, kar pa bi razveselilo Moskvo. Sicer pa bi bilo tudi brez Trumpa neizogibno, da Združene države začnejo ponovno preučevati svoje obveznosti v tujini, kot tudi stroške glede zveze Nato.

Zdaj se mnogi bojijo, da se bo v Bruslju ponovila scena s srečanja G7 v Kanadi, ko se je Trump skregal s skoraj vsemi vodilnimi svetovnimi voditelji. Najnovejše številke zveze Nato kažejo, da se je obrambna poraba od leta 2017 povečala na 4,3 odstotke celotnega BDP za vsako državo članico EU in Kanado.

To se je zgodilo zaradi večjega strahu pred Rusijo, v pretežni meri zaradi aneksije Krima. Vendar pa problem z Združenimi državami Amerike seže globlje od samih številk.

Evropske države se bojijo, da bodo Združene države Amerike začele dvomiti v svojo zavezanost evropski obrambi, če Evropa ne bo več vlagala. Sicer pa so evropske države Združenim državam Amerike dale veliko podporo po terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Velika Britanija in Kanada sta pretrpeli velike izgube, ko sta se skupaj z ZDA borili v Afganistanu. V tej skupini je bila tudi Nemčija.

Medtem ko je Trump še vedno jezen, obstaja zaskrbljenost, da z drugimi članicami zveze Nato sploh ne deli skupnih vrednot.

V kolumni v Washington Postu Eden Appleby malce sarkastično analizira prihajajoči vrh zveze NATO in srečanje s Putinom Trump. “Prvič po letu 1945 se Evropa bori s predsednikom ZDA, ki ima bistveno drugačen pogled na mednarodno vlogo ZDA … Trump lahko uporabi svoje srečanje s Putinom za isti namen: prestraši Britance, Nemce in drugih zaskrbljene države z agresivnim ruskim vedenjem in jih tako prisili, da delajo, to, kar sam želi, na vseh področjih njihove zaskrbljenosti,” piše kolumnistka Washington Posta, ki predvideva, da bo s skladno s tem verjetno od Nemčije zahteval, da “uničiti svojo avtomobilsko industrijo v zameno za vzdrževanje ameriških vojakov v Heidelbergu. Morda bo Britaniji naročil, naj spravi svoje kmetijske proizvajalce v stečaj v zameno za obljube o skupnih manevrih. Kar zadeva manjše države – Estonija, Litva – nimata veliko žetonov za zmago v tem novem pokru in ju z lahkoto proda Putinu – če jih želi – po nizki ceni”, meni Applebyjeva.

Foreign Policy pa piše, da kot je videti, Trump ne pozna zgodovine in zato ne preseneča, da Evropejci in Američani sedaj pričakujejo julijski vrh zveze Nato z določenim strahom.

Ko gre za srečanja s Putinom pa meni: “če bo Trump pameten in zainteresiran za dober sporazum s Putinom, se bo moral v Helsinkih pojaviti po uspešnem vrhu zveze Nato in enotnim zavezništvom za seboj. Če pa se bo Trump pojavil v Helsinkih po neuspelem Nato vrhu, bo Putin dosegel osnovni strateški cilj in bo imel le malo razlogov, da bi Trumpu naredil kakšno uslugo,” zaključi Foreign Policy.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja