Konec volilne abstinence in slavje neodvisnih kandidatov
Letošnje lokalne volitve, če pustimo ob strani podrobnosti, je pravzaprav zaznamovala velika volilna udeležba. Od 1.701.265 volilnih upravičencev je skupaj po imeniku glasovalo 850.079, kar je 49,97%. Volilna udeležba v mestnih občinah je sicer nekoliko nižja 44,81 %, pa vendarle gre za enega najvišjih odstotkov v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami. To je prav gotovo pozitivno sporočilo letošnjih lokalnih volitev. Analitiki potrjujejo, da je to je pozitivno z vidika lokalne demokracije. Ljudje so le prepoznali pomembnost lokalnih volitev in se kljub temu, da so to v zadnjih 12 mesecih že tretje volitve, šli na volišča.
Druga pomembna značilnost letošnjih volitev pa je, da je med izvoljenimi župani največ neodvisnih, med strankami pa je bila najuspešnejša SLS. Tudi na tokratnih lokalnih volitvah je največ izvoljenih županov kandidiralo s podporo volivcev, med strankami pa je po številu županov primat obdržala SLS, kar je vsekakor presenetljivo, da stranka, ki ima največ županov na parlamentarnih volitvah, ni prišla v parlament. Tudi na volitvah v občinske svete je bilo izvoljenih največ kandidatov na predlog volivcev, med strankami pa je največ svetniških mest osvojila SDS.
V primerjavi s številom predlaganih in izvoljenih županov po predlagatelju, po neuradnih delnih izidih, po večini preštetih glasovnic, je stanje po sicer ne dokončnih rezultatih takšno.
Podatki o odstotkih glasov in številu mandatov v občinskih svetih po predlagatelju. Analiza je pripravljena na podlagi vseh preštetih glasovnic v občinah, kjer so člane občinskih svetov volili po proporcionalnem volilnem sistemu.
Tako kot pri županih so slavile neodvisne liste, kar je nekako logično. Druga značilnost pa kaže na krepitev desne politične opcije oziroma desnosredinskih strank, saj so po številu izvoljenih svetnikov daleč pred levo sredino, kjer je od strank leve sredine samo SD-ju uspelo s 333 izvoljenimi svetniki zadržati drugo mesto. Prav tu se kaže prednost in moč strankarske mašinerije, kjer je jasno, da imajo najboljšo strankarsko infrastrukturo v SDS-u, ki je seveda na prvem mestu s 573 izvoljenimi svetniki, na drugem mestu je kot rečeno SD s 333 ter na tretjem mestu NSI s 178 izvoljenimi svetniki, medtem ko je SLS zanimivo med strankami na četrtem mestu, kar seveda ne gre skupaj s podatkom, da ima ta stranka največje število županov. Prav tako ima zavidljivo število 130 izvoljenih svetnikov Desus, ki sicer ni dobil nobenega župana, ima pa dobro razvejano strankarsko infrastrukturo. Ostale stranke med njimi tudi koalicijske, SMC, LMŠ in Levica so s številom izvoljenih svetnikov pod številko 100, kar kaže prav na to, da omenjene stranke nimajo tako močnih lokalnih odborov oziroma strankarske infrastrukture kot tradicionalne stranke z dolgoletnim stažem praktično od osamosvojitve naprej.
Če pustimo ob strani seveda konkretne rezultate in posamezne zmage ali poraze, bodo ti podatki vsekakor zanimivi za politične in strankarske analitike, saj kažejo na izjemno zanimivo sliko, ko sodeč po številu izvoljenih županov in svetnikov še vedno daleč pred tradcionalnimi strankami slavijo neodvisne liste in župani, saj je praktično polovica izvoljenih županov neodvisnih, s podporo različnih strank in list, in praktično polovica svetnikov je bila izvoljenih na neodvisnih listah. Ljudje torej še vedno radi volijo ljudi, ki so ali pa se proklamirajo za neodvisne.
