Kaj čaka Evropo v naslednjem letu? Novi napadi, desničarji na oblasti, reke migrantov ali…?

Preteklo leto je bilo neusmiljeno za Evropo, ki je izkusila teroristične napade v Bruslju, Nici in Berlinu. Leto 2017 bi lahko bilo podobno ali pa tudi ne, poroča britanski Guardian. Pa si poglejmo pesimističen, kot tudi optimističen scenarij.

V pesimističnem scenariju bi še en masovni, smrtonosen napad v začetku prihodnjega leta, šel na roke desničarskemu kandidatu Geertu Wildersu, ki bi utegnil zmagati na Nizozemskem.

Mesec dni kasneje, pred prvim krogom predsedniških volitev v Franciji, 23. aprila, utegne turški predsednik Redžep Tajip Erdogan izgubiti potrpljenje, zaradi neizpolnjenih obljub Evrope glede vizne liberalizacije in zamrznitve pristopnih pogajanj in se odločiti odpreti meje ter tako spustiti stotisoče obupanih beguncev in migrantov v Evropo.

Slike novega egzodusa in migrantske bede na tv-ekranih v trenutku volitev v Franciji bi lahko, kljub javnomnenjskim anketam, ki dajejo prednost konzervativnemu Francoisu Fillonu, omogočile šokantno zmago ekstremne desničarke Marine Le Pen v drugem krogu volitev v maju, piše Guardian.

Nato bi v Italiji prišlo do zmage Gibanja petih zvezd na predčasnih volitvah, ki je tretja od šestih ustanovnih članic EU. V jeseni bi eskalacija migrantske krize in terorističnih groženj povzročile padec Angele Merkel na volitvah v Nemčiji.

Posnemajoč Donalda Trumpa bi protekcionistične evropske vlade privolile v razveljavitev multilateralnih trgovinskih sporazumov in začele zapirati meje. Na Nizozemskem in Franciji bi Wilders in Le Penova organizirala referendum o Holandexit in Franexit, v Italiji pa bi se državljani opredeljevali za vrnitev lire. Do prepada bi prišlo tudi med dolžniki in kreditorji v evroobmočju.

V optimističnem scenariju bi lahko evropska policija in obveščevalne službe preprečile načrte terorističnih napadov, turški predsednik Erdogan pa bi ocenil, da je v dolgoročnem interesu Turčije, ne izzvati migrantske krize v Evropi.

Evropa bi lahko pokazala, v duhu nepričakovane zmage levičarsko naravnanega Alexsandra Van der Bellena nad ekstremno desničarskim Norbertom Hoferjem v Avstriji, da je prešla valove populizma.

Volivci v Evropi bi lahko, pretreseni glede kaosa, ki ga je izzval Brexit in nepredvidljiva zmaga Trumpa, pozorneje in skrbnejše analizirali, kaj obljubljajo njihove radikalno desničarske stranke in se namesto za njih opredelili za varnost.

Wilders bi bil poražen na Nizozemskem. V Franciji bi zmagal Fillon. Načrtovana volilna reforma v Italiji bi lahko privedla do proporcionalnega predstavniškega sistema, v katerem je nemogoče oblikovati vlado brez koalicije, kar pa je Gibanje petih zvezd vedno zavračalo.

Merklova bi prepričala Nemčijo, da je njena zmaga na volitvah najvarnejša izbira, medtem ko bi se Grčija tako kot vedno nekako izvlekla in Evropa bi končno dojela, da mora ponuditi konkreten odgovore za potrebe državljanov, če želi preživeti, dodaja Guardian.

K.R.

.