(VIDEO) “Mi ničesar ne obljubljamo in obljubljeno tudi izpolnimo – Stranka resnice” – Evropske volitve v stilu Alana Forda

(VIDEO) “Mi ničesar ne obljubljamo in obljubljeno tudi izpolnimo – Stranka resnice” – Evropske volitve v stilu Alana Forda

Pred evropskimi volitvami se zdi, da je domača politika, kjer bi v nedeljo vsi radi zmagali, a za to ne naredijo prav dosti, ušla iz stripov o Alanu Fordu in tajni grupi TNT, ki si jo lahko ob jubileju, med 22. majem in 13. oktobrom, ogledate v ljubljanski Narodni galeriji, kjer je razstavljenih več kot 100 originalnih risb iz kultnega stripa pod naslovom “Alan Ford teče častni krog”.

Glavni junaki preko grotesknih likov in situacij, tako kot na predvolilnih soočanjih, govorijo o temah kot so migracije, populizem, rasizem, fašizem, lažnih novicah, ekološki problematiki, družbenem razslojevanju, revščini, oboroževanje, vojska, korupcija, izkoriščanje delovne sile, pehanje za dobičkom in vse ostalo, kar je aktualnega v Evropi.

Zdi se, da so razmere po 50 letih od nastanka, ko je Alan Ford zaslovel kot kriminalka, v kateri tajni agenti “rešujejo svet pred kriminalci”, kot napisane na kožo aktualnemu dogajanju v Evropi.

Za politične stranke je seveda bolj aktualen citat: “Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti”. To je, sodeč po nekaterih virih, admiralu Nelsonu v bitki pri Trafalgarju leta 1805 dejal Številka ena. Ne bomo šli v podrobnosti, kjer bi primerjali kdo na soočanjih igra kateri lik iz tajne skupine TNT Skupina, ki jo vodi Številka 1 – starec v invalidskem vozičku. Med člani so še obubožani angleški plemič Sir Oliver, izumitelj Grunf, pomožni vodja Debeli Šef, vedno bolehni Jeremija in kompleksov poln Bob Rock.

Ne glede na to iz katere politične stranke ali politične skupine bo izvoljenih osmih poslancev v Evropski parlament iz Slovenije, to ne bo usodno vplivalo na razvoj Evrope, bo pa zelo pomembno za dogajanje na domači politični sceni, kjer se bodo stranke, izčrpale od teh volitev, ponovno preštele tako znotraj vladne koalicije oziroma levosredinskem bloku kot tudi v opoziciji oziroma desni sredini.

Glede opozicije oziroma desne sredine, ki je do sedaj zmagovala na evropskih volitvah je mogoče pritrditi tistim političnim analitikom, ki so fokusirani predvsem na vprašanje razmerij med vodilno SDS, ki se tokrat podaja na volitve skupaj z zunajparlamentarno SLS na eni ter NSi, ki za razliko od prejšnjih volitev nastopa sama in novonastalo stranko Dom ter seveda Jelinčičevo SNS. Na desni sredini računajo na najmanj tri oziroma štiri poslance.

Za liberalni blok, ki ga sestavljajo LMŠ, SMC, in SAB lahko ne glede na kdo od njih bo dobil poslanca in kdo ne, predvsem pa koliko jih bo dobila katera od strank, lahko samo rečemo, da je bila odločitev o tem, da nastopijo ločeno in razpršeno napaka, saj je bila morda zgodovinska priložnost za zametek močne liberalne stranke, vendar so se akterji očitno odločili za izčrpavanje oziroma za taktiko izločanja, kar bi seveda lahko bilo za LMŠ, SAB in SMC v prihodnjih mesecih precej naporno.

Zadnje ankete sicer kažejo, da bi vladajoča LMŠ lahko dobila enega ali dva poslanca, vendar tudi SAB in Alenka Bratušek ter SMC niso opustili upanja, da bi imeli svojega poslanca oziroma poslanko.

Levi oziroma levosredinski blok, v katerega lahko uvrščamo SD, Levico in Desus in, kjer z zdaj najbolj kaže SD-ju, ki naj bi dobil enega do dva poslanca ter Levici, ki bi lahko dobila enega poslanca. Tudi Desus s Šoltesom naj bi vsaj po nekaterih anketah imel možnost, da poseže v bitko za poslanski mandat. To pomeni, da bi levi ali levosredinski blok moral dobiti vsaj štiri poslance, da bi zadovoljil predvolilne napovedi in pričakovanja.

Če seštejemo maksimalistična pričakovanja, bi seveda morali imeti 11 in ne osem poslancev, kolikor je mest za Slovenijo v Evropskem parlamentu, zato bo v nedeljo zvečer vsekakor nekaj razočaranja ali pa bodo, kot je običajno, po volitvah vsi zmagovalci ne glede na rezultat,

Ali če se vrnemo k stripovskemu komentarju, kjer je v knjigi “Cvetličarna v hiši cvetja“ Lazar Džamić pojasni, zakaj smo sprejeli in živeli Alana Forda. Eden izmed razlogov uspeha Alana Forda v bivši državi je diletantizem, ki je značilen za skupino TNT, zlasti za iznajditelja med njimi – Grunfa. Razviden iz slogana “Ni pomembno kako, pomembno je, da se dela” oziroma izmuzniti se že nekako in priti do happyenda, pa četudi bizarnega in črnohumornega.

Takšna mentaliteta je žal trajno aktualna v Sloveniji, ampak v Alanu Fordu je vsaj duhovita v stilu: “Če želite zmagati na tekmi, morate prvi priti skozi cilj”.

COMMENTS

Wordpress (0)