Ko te osebni zdravnik pošlje u “p.m.”, namesto zdravil pa zaluča vate knjigo z antibiotiki, sleče belo haljo in reče, kdo je zdaj doktor jaz ali ti?

Medtem ko dnevno poslušamo zgodbe o preobremenjenosti družinskih zdravnikov o standardih in normativih in odpovedih ter povečanjih plač družinskih zdravnikov, pa žalostna zgodba Celjana Bojana Cvelferja in njegovega osebnega zdravnika Dušana Polimaca, ki bo očitno to sredo dobila epilog s protestom pred Zdravniško zbornico, odkriva temno plat dela družinskih zdravnikov.

Bojan Cvelfer je namreč ostal trajni invalid tretje stopnje, potem ko ga je ne tako davnega leta 2008 ugriznil klop in ko je prišel k svojemu osebnemu celjskemu zdravniku Dušanu Polimacu, mu je ta na prvem srečanju predlagal, naj si klopa odstrani kar sam. Vendar se mu je stanje zaradi borelije začelo slabšati in ko je prišel naslednjič ter prosil za antibiotike, se je po navedbah Celajna Cvelferja, zdravnik razjezil, ga poslal u p.m., vrgel v njega knjigo z antibiotiki, slekel haljo ter ga vprašal, kdo je zdaj zdravnik ti ali jaz. Zdaj pa povej, katere antibiotike ti na predpišem.

Zaradi zapletov in trajne invalidnosti je Bojan Cvefar iskal pravico od Poncija o Pilata, vendar je ni našel. Najprej je izgubil v sodnih dvoranah, potem se je večkrat neuspešno obrnil na Zdravniško zbornico Slovenije naj preveri primer celjskega zdravnika in njegove sumljive metode zdravljenja. Potem je bil tudi pri prejšnji varuhinji človekovih pravic Vlasti Nusdorfer, vendar njegov primer ni zanimal nikogar. Njegovo plat zgodbe so predstavljali različni tabloidni in ostali mediji, vendar se očitno ni zganil nihče in nikogar ni zanimala.

Da bi opozoril na svoj problem, namerava ta teden v sredo pred Zdravniško zbornico uprizoriti protest, saj naj tudi v stanovski zdravniški organizaciji ne bi imeli posluha za njegove težave in napačno zdravljenje, ki je botrovalo potem v trajni invalidnosti.

Najbolj paradoksalni del zgodbe ni povezan samo z odnosom zdravnika do pacienta, ampak predvsem z nepojasnjenim izginotjem dokumentacije, da je sploh obiskoval zdravnika, saj njegovi obiski niso zavedeni v zdravstveni kartoteki. Iz zdravstvene dokumentacije, ki se beleži tudi v računalniku, je namreč domnevno zaradi menjave računalniškega sistema izginil datum njegovega obiska pri zdravniku. Osebni zdravnik se je skliceval na to, da Cvelfer sploh ni bil pi njem v ambulanti.

In res iz dokumentacije zdravniškega kartona manjkajo podatki o obiskih Cvelferja pri zdravniku v drugi polovici leta 2008. Zakaj je izginila dokumentacija, je seveda stvar temeljite preiskave. Če Cvelfer ne bi našel napotnice iz septembra leta 2008, ki jo je podpisala osebni zdravnik Dušan Polimac, bi verjetno obveljalo, da si je obisk pri zdravniku enostavno izmišljal, vendar dokazi, da je bil pri zdravniku, njegov obisk pa ni zabeležen v zdravstveni dokumentaciji v njegovem zdravstvenem kartonu in v računalniku pa so nesporni.

Res je, da je imel Cvelfer težave zaradi neplačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja in si je pri nabavi zdravil pomagal na drug način, vendar to ne zmanjšuje odgovornosti zdravnika, ki ga očitno sploh ni zdravil zaradi nesporno jasnih znakov borelije in tako iz ozdravljive bolezni, ki bi jo brez težav pozdravil, naredil iz pacienta trajnega invalida.

Če Cvelferjevih navedb ne bi dokazovali dokumenti, bi šlo za znanstveno fantastiko ali pa za Doje X, vendar, ker se je izkazalo, da je osebni zdravnik napisal napotnico pacientu za specialista, potem ko je bilo praktično že zamujeno prvo zdravljenje, potem pa obisk pacienta izgine iz zdravstvene dokumentacije, daje slutiti, da gre za težji primer napake in malomarnosti zdravnika.

Čeprav velja ljudski rek, da zdravniki pač svoje napake pokopljejo v omenjenim primeru, hvala bogu do tega ni prišlo in zato bo Cvelfer svojo pravico iskal v sredo pred Zdravniško zbornico.

Sam namreč dvomi, da je zdravnik, ki je pred mnogimi leti prišel v Slovenijo sploh ima diplomo medicinske fakultete v Sarajevu, čeprav naj bi bilo po preverjanih z njegovimi dokumenti vse v redu. Njegov pristop k pacientom pa je že predmet pritožb, saj naj bi jih obravnaval grobo kot živali, pravi Cvelfer.