“Rehabilitacija banksterjev” – Anže Logar o tem, kako rehabilitirati banksterje. In ostati na oblasti

Priznam. Zadnji teden sem bil na off. Ker mi je od prejšnjega leta ostal skoraj celotni dopust, lanskoletnega pa lahko porabiš samo do konca junija, sem se šel pač malce z domačimi odklopit v tujino.

In ker ne želim polovičarsko dopustovati, sem odklopil tudi družbeno politično dogajanja doma. Wi-fi in 3G free zone, torej.

Pa pridem v sredo zvečer domov in odprem Odmeve. Moj prvi stik z realnostjo. Bum, izjava predsednika vlade Marjana Šarca: “Saj za to bančno luknjo že nekaj časa vemo, da je bila ocenjena za previsok znesek. Jaz sem izrazil … pozval k premislek, če je ta prodaja ustrezna.”

Sem prav slišal? Šarec še leto dni ni premier, pa pravi, da že dolgo časa vemo, da je bil znesek bančne luknje ocenjen previsoko?!? Trdilni stavek brez pogojnikov…
Nato poslansko omizje, kjer vladni predstavniki že de facto napovedujejo ustavitev prodaje Abanke ter se ponosno trepljajo po prsih, kako se bodo pogumno zoperstavili Bruslju.

Pa saj še ne bo volitev. V čem je torej trik?

Pa pravi prvi poslanec LMŠ, da so prišla ven neka nova dejstva – kazenska ovadba zoper vodilne na Banki Slovenije, pa še nacionalna televizija, da je pripravila neko udarno oddajo Brezno o tem, kako so nas ocenjevalci bančne luknje opetnajstili za težke milijone.

Seveda, takšen dramatičen stampedo te ne pusti hladnega. In sem se šel takoj do-izobrazit. Podrobno preberem teh famoznih 94 strani kazenske ovadbe in si ogledam dokumentarno oddajo RTVSlo Brezno.

Aha, sedaj razumem. Nov predsednik vlade, časovna oddaljenost bančnega ropa stoletja in finančna rehabilitacija centrov moči, ki jih je finančna kriza dodobra prizadela. In je na mizi nova agenda: revidiranje ‘Resnice o bančni luknji’. Drage državljanke, dragi državljani, bančna luknja je sicer bila, a minimalna, zanemarljiva, v resnici so nas debelo opetnajstili grdi evrobirokrati. In mi se bomo sedaj temu ponosno uprli! Šarec gre pogumno na čelo tega upora. Šarca za precednika!!!

Tri leta sem v okviru preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu podrobno študiral tajno bančno dokumentacijo in se dodobra seznanil s kriminalnim početjem (nekdanje?) bančne klike v državnih bankah. In sporočilo, ki se danes izrisuje po takole izraženih stališčih vladnih predstavnikov, oddaj na nacionalni televiziji in kazenskih ovadbah NPU, se zdi kot slaba šala.

Ampak se bojim, da prijemlje. Ljudje se začno spraševati, če res ni vsega zakuhal Bruselj, mi smo pa bili spet žrtve… Tako prijetno je slišati razlago, da nismo nič krivi, da so nas drugi spet izrabili zaradi naše majhnosti…

Stop. Naredimo korak nazaj. En logični razmislek: bi nas Bruselj lahko prisilil v prodajo bank, če bi te banke odlično poslovale? Najbrž ne.

Bi zaprosili Bruselj za državno pomoč, če bi lahko rešitev izpeljali sami? Alenka Bratušek pravi, da ne. In njej je treba verjeti, kajne? Kajti – in tu je tretji, ‘najtrši’ protiargument: bi jo Marjan Šarec vzel za ministrico, če ne bi bila zaupanja vredna oseba? Odgovor prepuščam vam. Za 12,5 % volivcev na zadnjih volitvah že vem odgovor…

Najprej nekaj o oddaji Brezno na RTV Slo. Pred dobrim letom je na RTV pod vodstvom Lidije Hren nastala oddaja podobnega žanra. Zelo kvalitetna raziskovalna oddaja o bančni luknji. Vem, da se je oddaja pripravljala dolgo časa in glede na predstavljeno je bilo tudi jasno, da je bil vsak izpostavljen detajl dvakrat preverjen. Verjetno so že med oddajo padale napovedi tožb…

Samo leto dni kasneje taista nacionalna televizija pripravi oddajo, ki se na prvi pogled sicer zdi prav tako raziskovalno-novinarska, udarna, celo konspirativna. A je pravo nasprotje tiste iz marca 2018. Uporablja polresnice, tendenciozne poudarke in, predstavljajte si, kot strokovne argumente uporablja celo izjave ljudi, ki jih (vsaj) na nacionalni televiziji zaradi preteklih grehov v bančni industriji sploh ne bi smeli več spraševati za mnenja… No, verjetno pri tej oddaji ni bilo groženj s tožbami…

Posledice lanskoletne oddaje o bančni luknji so bile, da se je o tem še naprej molčalo. Vlada ni napovedala ustanovitve specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete, koalicija pa te teme tudi ni uvrstila med svoje (javne) prioritetne naloge.

Posledice letošnje oddaje pa so izjemne. Oglasi se predsednik vlade, ki pove, da je že dlje časa znano, da je bila bančna luknja previsoko ocenjena. Napove tudi, da je treba ustaviti prodajo Abanke. Ogorčenje javnosti se širi po socialnih omrežjih. Vsi kar tekmujejo, kdo bo bolj udaril po ‘pravih’ krivcih – Banki Slovenije in Bruslju. O tistih, ki so kradli iz bank niti besede več.

Še kakšno o kazenski ovadbi, ki je simultano prišla na plan. Seveda slučajno.

Kazenske ovadbe za bančni kriminal težko prestanejo sodno presojo, ker je bojda skoraj nemogoče dokazati naklep (čeprav sodne prakse o tem sploh še ni!). V tej kazenski ovadbi je naklep vodstva BS dokazovan tako ohlapno, da bo v primeru obsodilke to zelo zanimiv precedenčni primer. Sodna praksa bi po zdravem razumu potem terjala enak princip tudi pri postopkih zoper bančnike, kar pomeni, da bodo morali v zapor praktično vsi, ki smo jih v preteklem mandatu zaslišali pred preiskovalno komisijo. Hura! Če verjameš…

Osebno se mi zdi, da kazenska ovadba sicer bolj razbremenjuje vodilne na BS, obremenjuje pa vlado Alenke Bratušek, predvsem njenega finančnega ministra Uroša Čuferja, državnega sekretarja Mavka ter družbo Deloitte svetovanje d.o.o., ki je opravila vrednotenje sredstev (samo medklic: taista družba je po naročilu ministrice Bratušek ovrednotila tudi projekt 2TIR. G. premier Šarec, naj temu vrednotenju verjamemo, ali je tudi ta projekt previsoko ocenjen?)

Glavni očitek vodstvu BS je ta, da so umetno prilagodili izračun kapitalske vrzeli v bankah do te mere, da je ustvaril podlago za izbris podrejenih instrumentov (ti. bail-in). Za ta namen so uporabili metodologijo in scenarije, ki niso v skladu z računovodskimi standardi. Ampak glej ga zlomka, v kazenski ovadbi se jim zapiše tudi tole:

…državni sekretar MF RS Mitja Mavko [je] predlog metodologije AQR in stresnih testov, ki jo je izdelala druzba Deloitte, poslal v presojo EK in ECB; ter v nadaljevanju: [državni sekretar Mitja Mavko je]… navedel, da so na MF RS mnenja, da velja s predlogom metodologije AQR in ST nadaljevati, saj EK in ECB nista predlagali dopolnitve metodologije.

Zanimivo. Torej je ministrstvo za finance (Vlada RS!) tista, ki je predlagala metodologijo in scenarije, ne Banka Slovenije ali Bruselj. Ampak Mitje Mavka ni med obtoženimi…

In naprej: ‘Iz zapisnika zaprtega dela 499. seje Sveta BS dne 26. 11. 2013, … izhaja, da je po uvodni seznanitvi z aktivnostmi poteka AQR [pregled kakovosti sredstev banke] in ST [stresni testi], minister za finance povedal:
»da ni pripravljen vložiti denarja, če bail-in ne bo prej urejen in uveljavljen.’

Torej je MF Čufer vztrajal na izbrisu podrejenih instrumentov, ne BS. Ampak Čuferja ni med obtoženimi…

Podobnih ‘zanimivosti’ iz kazenske ovadbe je še veliko, še posebej, ko jih gledaš skozi prizmo podatkov, do katerih si se dokopal v okviru preiskovalne komisije. Ampak to bi bila že tolikanj strokovna analiza, da ne bi bila atraktivna za javnost.

Zato se vrnimo k ključnemu problemu te zgodbe – naporom za revizijo resnice o bančni luknji.

Uradno zaradi te kazenske ovadbe in oddaje na RTV predsednik vlade predlaga, da stopimo na zavoro pri prodaji Abanke.

Tu pa nastane problem. S tem dejanjem predsednik vlade s pozicije moči poskuša vplivati na odločitve SDH. Hm… A nismo tega sklada ustanovili ravno zato, da politika (vlada) ne bi mogla vplivati na poslovne odločitve podjetij v državni lasti?

Bo nadzorni svet SDH podlegel političnim pritiskom vlade Marjana Šarca ter odločanje o prodaji Abanke preložil na skupščino SDH, torej Vlado? Kot so to storili leta 2017. Če se kdo od ministrov veseli takšnega scenarija, potem mu priporočam, da si pred odločanjem prebere gradivo za 44. redno sejo SDH, natančneje točko 5. Seznanitev z Informacijo o postopku prodaje kapitalske naložbe NLB. Tam so podrobno opisani zelo brutalni neposredni, posredni in oportunitetni stroški podobnega ravnanja v primeru NLB iz časa Cerarjeve vlade. Cena takšnega političnega “show-off-a” je za davkoplačevalce znašala dodatnih pol milijarde evrov. Cerar pa je kljub tedanjemu postavljanju v javnosti danes pri 1,6 odstotkih. In še na prostosti…

Mislite, da so npr. ministri Boštjan Poklukar, Zoran Poznič, Iztok Purič in Aleksandra Pivec res najbolj usposobljeni za odločitev o tem, ali naj se zavestno krši zaveze, ki so jih pred petimi leti pri polni zavesti in zunaj najhujše krize v času prejšnje vlade dali njihovi (tudi) današnji ministrski kolegi Cerar, Erjavec, Počivalšek?

Itaq jo bomo na koncu morali prodati, tako kot smo NLB. Le po nižji ceni in ob dodatnih izgubah.

Celotna saga pri trenutnem medijskem stampedu in javnemu prikrajanju resnice o bančnih zlorabah se bo lomila na dveh simbolnih dejanjih. Prvi bo usmeritev in delo parlamentarne preiskovalne komisije o DUTB. Če bo podlegla usmerjanju centrov moči in se na vrat na nos začela ukvarjati z izračunavanjem bančne luknje, bo dimni manever uspel. Preiskovalka se bo v tem primeru ukvarjala s stvarmi, za katere nima ne podatkov ne resursov (ne pozabite, tuje firme so za to operacijo dobile 21 mio evrov – to je 10 letni proračun DZja!!), zmanjkalo pa bo časa za preiskave sumov, da so veljaki v DUTB bančnim grobarjem nazaj prodajali podjetja, ki smo jih sanirali davkoplačevalci. No, sam pri takšni (novi) usmeritvi ne bom sodeloval.

In druga simbolna odločitev bo sprejeta na ponedeljkovi seji SDH. Glede na to, kako so se opekli z NLB, bi morali tokrat že v prvo opraviti delo, za katerega so plačani. Kot predsednik Komisije za nadzor javnih financ zadnje leto sodelujem na sejah NS. Drugo prodajo NLB so izpeljali profesionalno. Tako, kot je treba. Zato bi vsaj zavoljo ugleda Slovenije morali tudi to (prodajo Abanke), ne glede na to, kako nanje (najbrž nejavno) pritiskajo centri moči. Oziroma (javno) politika v njihovem imenu. To bo pravi test neodvisnosti. Po domače, koliko jih je v hlačah. Če bodo podlegli, jih ne rabimo.

Ko premier Šarec na novinarski konferenci prostodušno pove, da že nekaj časa vemo, da je bila bančna luknja ocenjena za previsok znesek, je čas za ročno zavoro. Ne pri prodaji banke, ampak v njegovem vladnem vozilu. S temi besedami namreč premier prevzema nevarno despotsko držo. Postavi se celo nad Ustavno sodišče.

Slednje je v svoji odločbi U-I-295/13-260 z dne 19.10.2016 jasno zapisalo, da se bo pravilnost izračuna bančne vrzeli ugotavljala v sodnih postopkih na podlagi tožb imetnikov izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank. Ustavno sodišče je torej zapovedalo poseben postopek pred sodišči z obrnjenim dokaznim bremenom, kjer bo morala Banka Slovenije dokazovati svojo ‘nedolžnost’. To bi moral premier vedeti, saj je namreč vlada že obravnavala predlog zakona, ki udejanja to ustavno odločbo!

Sodišče (ne Marjan Šarec!) bo moralo torej šele pravnomočno ugotoviti, ali je BS pravilno računala kapitalski primanjkljaj v bankah ali ne. Najmanj 5 let je še do tedaj, premier Šarec pa že danes ve, kakšna bo sodna odločitev?!?

Še nekaj bistvenega za zaključek. Način sanacije bank je bila politična odločitev. Za njo stojita v prvi vrst tedanja PV Alenka Bratušek in financminister Čufer. Pa seveda vsi ministri, ki so to podpirali – Židan, Erjavec, ter vodje poslanskih skupin, ki so tedaj izglasovali pravno podlago za izbris in še danes sedijo v parlamentu: Golubovič (nekoč Pozitivna Slovenija, danes LMŠ), Jurša (Desus), Han (SD) in Kociper (nekoč PS, danes SAB). Odgovornost je jasna. Če je bila vrzel narobe izračunana, se mora potem njihova politična kariera nemudoma zaključiti, saj bodo neposredno odgovorni za krajo po kraji stoletja (nikoli ne pozabimo, NAJPREJ je bila kraja v bankah, za kar morajo odgovarjati bankirji!).

Če pa bo sodišče ugotovilo, da so bili izračuni skladni z zapovedano skrbnostjo, bo čas, da se poslovijo iz politike tisti, ki danes tako vneto kričijo, da so bili izračuni napačno in da je zato treba ustaviti prodaje bank. Hm, zanimivo, večinoma so to isti ljudje. Ravno tisti, ki so izpeljali sanacijo bank na način, ki ga sedaj javno kritizirajo. Je pač tako, če si vseskozi na oblasti…

Anže Logar