“Še ena Plenkovićeva blamaža”- hrvaški mediji udarili po premierju: želel v Bruselj, delal pa za hrbtom Angele Merkel

“Še ena Plenkovićeva blamaža”- hrvaški mediji udarili po premierju: želel v Bruselj, delal pa za hrbtom Angele Merkel

Potem ko so se voditelji 28-ih držav dogovorili o predlogu paketa za vodilne položaje v Evropski uniji, hrvaški mediji opozarjajo, da med njimi ni nobenega predsednika vlade Andreja Plenkovića, kar se razume kot še ena blamaža aktualnega hrvaškega predsednika vlade.

Portal Narod opozarja, da je Plenković z vrsto potez, od tega, da je pripeljal na oblast s korupcijo obremenjeno HNS, preko ratifikacije Istanbulske konvencije in sprejetjem Marakeškega sporazuma, do poskusa ustavitve izgradnje terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku, pokazal, da svojemu karierizmu podreja interese stranke.

Dodaja, da so mediji prav Plenkovića omenjali v kontekstu izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da so za neuspeh pogajanj krivi posamezni voditelji iz vrst Evropske ljudske stranke, ki so postavili osebne ambicije pred javni interes, je poročal Euroactiv.eu.

“Naša verodostojnost je globoko omajana. Ta neuspeh je zakoreninjen v delitvah in včasih povezan z osebnimi ambicijami, ki nimajo razloga, da bi bile na mizi,” je dejal Macron, mediji pa so poročali, da je bila ta izjava usmerjena ravno k Plenkoviću.

Slednje so na Hrvaškem razumeli, da je Plenković za zaprtimi vrati nasprotoval nemški kanclerki Angeli Merkel in francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki sta za predsednika Evropske komisije zagovarjala socialdemokrata Timmermansa.

Večernji list, ki se sklicuje na vire, ki so blizu Plenkoviću, take trditve demantira.

Neimenovani viri blizu Plenkovića so povedali, da je res, da se je premier “močno boril”, vendar ni res, da se je boril zase in svoj osebni interes.

Portal Narod je to razložil kot še en v nizu Plenkovićevih neuspehov in spomnil na slab volilni rezultat, ki je na evropskih volitvah znašal le 22,72 odstotka, kar je po njihovem mnenju spodbudilo val nezadovoljstva v tej stranki.

Sicer pa je dogovor o izvolitvi vodje EU zaznamovala tudi polemika Plenkovića s predsedniškim kandidatom in nekdanjim premierjem Zoranom Milanovićem, ki je na svojem Facebook profilu sedanjemu predsedniku vlade sporočil, da ne sme pozabiti, da v Bruslju predstavlja predvsem interese Hrvaške.

Milanović je Plenkoviću zmeril, da bolj zastopa interese EPP, ne pa hrvaške, na kar je predsednik vlade odgovoril, da je “bolje zanj, da molči”, ker ne ve, kaj se dogaja v Bruslju.

Milanović je Plenkovića imenoval za »dedramatizatorja« in mu ponovno sporočil, naj v teh bruseljskih nočeh brez sna v silni skrbi za EPP in svoje privatne interese, najde malo časa tudi za Hrvaško.

“Če se nas spomni, se spomni, če ne – nikomur nič. Še vedno si želim, da bi bil izvoljen za predsednika Evropske komisije. Pozdravi iz Hrvaške,” je Milanović parafraziral legendarno sceno iz filma Balkanski špijon.

Glavni HDZ-jev analitik Robert Kopal je priznal, da so nezadovoljni. “Rezultat štirih mandatov ni zadovoljiv, pričakovali smo več. Kot vodja kampanje sem del odgovornosti,” je dejal po volitvah.

Tudi nekdanji evropski poslanec in vodja hrvaške diplomacije Davor Ivo Stier je bil glede tega vprašanja jasen.
“HDZ je doživel neuspeh, volivci so bili razdeljeni, številni tradicionalni volivci so šli na volišča, vendar niso glasovali za HDZ. Stranko in volivce je treba združiti, to je moje poslanstvo in to mi bo uspelo,” je dejal Stier, ne da bi izključil možnost kandidiranja na prihajajočih predsedniških volitvah.

COMMENTS

Wordpress (0)