Večernji list najprej objavil, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za vstop v Schengen, potem pa sam sebe demantiral z obtožbo, da je Slovenija z lobiranjem “zminirala” hrvaški Schengen
Med Slovenijo in Hrvaško smo na vrhuncu poletne turistične sezone deležni prave medijske vojne; medijske cenzure; medijske demonizacije; medijskega maščevanja; medijskih diverzij – nadrealističnih montaž, ubogljivih klišejev in napačnih predpostavk.
Začelo se je takole, najprej Večernji list zavaja svoje bralce in preko novinarke Sandre Veljković, ki se je proslavila z objavo prisluhov Sekolcu in Drenikovi, ki jih je dobila od hrvaške obveščevalne službe SOA, objavi čisto dezinformacijo, da Hrvaška “samo što nije” v Schengnu, ker “izpolnjuje vse tehnične pogoje za vstop v schengensko območje.”
Vsi, ki poznajo postopke povezane z vstopom neke države v Schengen, so se nasmihali in zmajevali z glavami, saj praktično dnevno prihajajo dokazi, da Hrvaška ni sposobna zavarovati svojih južnih meja, saj se begunci tako rekoč neovirano sprehajajo iz Bosne in Hercegovine, pa tudi iz Srbije in Črne Gore preko Hrvaške do slovenske meje. Vest, da Hrvaška izpolnjuje vse kriterije, z mastnimi naslovi povzamejo ostali hrvaški mediji, kar zavede tudi nekatere slovenske medije, ki z mastnimi naslovi objavijo, da je Hrvaška tako rekoč že vstopila v Schengen, samo, da nam tega še ni povedala Junckerjeva komisija, ker je na dopustu, in bo to storila takoj septembra.
Hrvaški mediji, predvsem Večernji list in novinarka Sandra Vejković so se pri objavi dezinformacije sklicevali “na diplomatske vire blizu Evropske komisije”, čeprav naj bi tekst po naših informacijah nastal na podlagi sodelovanja s hrvaško obveščevalno službo SOA in sicer, da je Hrvaška uspešno prestala evalvacijo zadnjega od osmih poglavij, uradna potrditev odhajajoče Evropske komisije pa da bo prišla septembra. Hrvaška naj bi tako po njihovih navedbah kmalu zaključila obsežen in dolgotrajen postopek prilagajanja in izpolnjevanja tehničnih zahtev za vstop v schengensko območje.
Vendar če pustimo ob strani sicer legitimno prizadevanje Hrvaške za vstop v schengensko območje, pa je presenetljiva včerajšnja objava Večernjega lista z naslovom “Slovenija lobira, da Hrvaška ne bi vstopila v Schengen in namerno razpihuje ksenofobijo in nestrpnost”. Paradoksalno je, da najprej v Večernjemu listu objavijo lažno novico, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, potem pa čez nekaj dni obtožijo sosede, torej Slovenijo, lobiranja, da Evropska komisija septembra ne bi uradno prižgala zelene luči za hrvaški vstop v Schengen.
Novinarka Sandra Veljković članke zaključi z mislijo, “da vpliv slovenske diplomacije v Evropski komisiji ni tako velik, kot je bil pred nekaj leti, ampak obstaja. Komisija je res neuradno sporočila Hrvaški, da izpolnjuje pogoje za Schengen, vendar pa ni še nič dokončnega: Slovenija še kako lobira, da Evropska komisija septembra ne bi uradno prižgala zelene luči. Vendar pa retorika Hrvaške proti Sloveniji, tako v politiki kot v uveljavljenih medijih, ni bila nikoli na ravni žalitev.”
Večernji list se je obregnil ob komentar v Večeru, da “letošnje slavljenje Nevihte stopa še korak dlje k revizionistični interpretaciji domovinske vojne” in da se na Hrvaškem odvija normalizacija ekstremizma. Pri tem je navedel, da “tovrstne oznake proslavljanje Nevihte vsako leto izzove v Srbiji“. Ob tem pa Vejkovićeva analizira tudi ponedeljkov komentar Borisa Šuligoja v Delu o Hrvaški kot vzoru v EU z naslovom Piranski in hrvaški biseri. Šuligoj piše, da nam je Hrvaška lahko za zgled “pri zasoljenih računih, v diplomatskem prerivanju, v kraji blagovnih znamk in igri zemljokrast”.
“Velikemu delu Slovencev je zadnje dni izpadla proteza iz ust, ko so od predsednice komisije izvedeli, da so nam vsem Evropejcem Hrvati lahko za zgled. Lahko so nam za zgled pri zasoljenih računih, v diplomatskem prerivanju, v kraji blagovnih znamk in igri zemljokrast,” piše Šuligoj in nadaljuje:
“Pravzaprav so nam res lahko za zgled. Na področju turizma so nas marsikje (nikakor pa ne v vseh elementih, da ne bi bilo po naključju in nehote kakšne pomote) pošteno namahali. Lahko so za zgled pri gradnji cest v Istri, denimo. Morda bi nam bili lahko za zgled v ribištvu. A ne zato, ker so tako (tudi z eksplozivom) počistili Jadran, niti zato, kako hitro njihovi policisti opazijo vsakega majcenega slovenskega ribiča, ko se samo približa sredini Zaliva, ne opazijo pa rek beguncev … Ne morejo nam biti za zgled v jadranju. (Preštejte, koliko slovenskih jadralcev je ta hip na Jadranskem morju.) Lahko pa so nam za zgled v nogometu, pri urejenosti obmorskih mest v primerjavi s Piranom, pri zasoljenih računih … Ali pa v diplomatskem prerivanju, v kraji blagovnih znamk in igri zemljokrast … Ampak da bi nam bili za zgled kot evropska državotvorna in pravotvorna enititeta kot celota, z vsemi ekonomskimi, demografskimi, kleptokoruptivnimi, klerofundamentalističnimi, fašistoljubnimi, vukovarsindromskimi, velikohrvaškimi in drugimi kompleksi …? No, tukaj je Ursuli politika malce pokvarila dioptrijo. Prišli smo torej z Jean-Claudovega dežja pod uršulinsko kap”.
Hrvaška novinarka se je obregnila predvsem ob tisti del Delovega komentarja, kjer Šuligoj res cinično ugotavlja, da če je Hrvaška res zrela za schengensko območje, po 15. avgustu v Slovenijo ne bo več beguncev .
“Hrvaška je, upajmo, res zrela za vstop v schengensko območje. Po takih pohvalah se lahko dokažejo tako, da že od 15. avgusta dalje v Slovenijo ne bo več beguncev iz zgledne sosede. Lahko bomo odstranili ograje, jih celo podarili Hrvaški. Če bi se po naključju primerilo, da bi mejo prešlo samo sto novih beguncev, bomo lahko (po Salvinijevih vzorih) napovedali Trumpovski zid na Kolpi po načelu – begunci ali zid. Od kod sicer prihajajo begunci v slovenski Schengen, če ne iz Hrvaške? Schengensko zrela država bo morda na Marijino vnebovzetje napovedala prihod prvaka Andreja na obisk v Ljubljano, kjer bo javno razglasil, da spoštuje pravo EU. In politiki bodo vzhičeno rekli: »Le kje jo je (Urško) Angelca skrivala doslej!« In: »Glej, kako močnejša je zato EU!«
Sandra Vejković je v Večernjemu listu ob tem zapisala, da je vsebina komentarjev “v največjih in najuglednejših časnikih, Delu in Večeru, daleč od običajne kritike in meji ali pa je že prešla mejo ksenofobije in namerno podpihuje nestrpnost“. Ob tem se je Šuligoj vprašal, ali je to “pravzaprav neformalni glas ali odmev vladajočih, ki v uradnih izjavah prikazujejo Hrvaško kot neverodostojno, zlonamerno državo, ki ne spoštuje vladavine prava, ki je na prevarantski način ‘zavzela’ del Slovenije z nespoštovanjem arbitraže in ki je uspela pridobiti staro Evropsko komisijo na svojo stran, zdaj pa ji gre z novo šefico komisije spet na roko“.
