Orban bo lahko za čas do petih let v zapor pošiljal novinarje, ki ne bodo pisali tako, kot sam želi!

Orban bo lahko za čas do petih let v zapor pošiljal novinarje, ki ne bodo pisali tako, kot sam želi!

Madžarski parlament je v ponedeljek s 137 glasovi za in 53 proti predsedniku Viktorju Orbanu potrdil posebna pooblastila za nedoločen čas trajanja v boju s koronavirusom.

Kriza s pandemijo koronavirusa je bila le povod, da bi si Orban v parlamentu, ki je večinsko sestavljen s člani njegove stranke, zagotovi absolutno oblast na Madžarskem in da lahko sprejema odločitve s pomočjo izvršnih dekretov.

Volitev ali protestov ni več možno organizirati, v vrsti omejitev pa se nahaja tudi uredba, ki vladi ali Orbanu dovoljuje, da za dobo petih let zapre vsakega novinarja, za katerega meni, da med bojem proti koronavirusu ne poroča “na javno sprejemljiv način”. V prevodu to pomeni, da lahko vsak oblasti nepriljubljen novinar konča v zaporu s praktično brez preveč pojasnjevanja.

Načeloma se bo to določbo uporabljalo proti tistim, ki širijo lažne novice, vendar borci za človekove pravice na Madžarskem opozarjajo, da bi bile posledice lahko katastrofalne za svobodo medijev na Madžarskem.

Orbanova vlada z zadnjimi odločitvami krši načela liberalne demokracije in vladavine prava, zato Fidesz ne more več uživati pravic članstva v Evropski ljudski stranki, menijo številni politiki iz največje evropske politične stranke

Trinajst voditeljev evropskih konzervativnih strank, kot izhaja iz internega dokumenta Evropske ljudske stranke (EPP), izraža veliko zaskrbljenost nad zadnjimi političnimi dogajanji na Madžarskem. Kot smo že zapisali, je madžarski parlament v ponedeljek sprejel zakonodajo, s katero so izredne razmere ob pandemiji covida-19 podaljšali za nedoločen čas. Parlament se je s tem praktično odpovedal svojim pristojnostim, premier Viktor Orban pa bo lahko vladal neomejeno, dokler vlada ne bo ukinila izrednih razmer. Orbanova vlada lahko namreč po novi zakonodaji odloča z izvršnimi odloki, za kar ne potrebuje potrditve parlamenta. Zmanjšati so želeli tudi pristojnosti lokalnih oblasti oziroma županov, a so na koncu od te ideje s težkim srcem odstopili.

Voditelji strank iz Evropske ljudske stranke (EPP), med njimi članice iz Belgije, Danske, Litve, Švedske, Finske, Češke, Grčije, Slovaške, Nizozemske, Luksemburga in tudi Norveške, podpisana sta tudi grški predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis in norveška premierka Erna Solberg, menijo, da oblast v Budimpešti krši načela liberalne demokracije in pravne države, zato ne more več uživati pravic članstva ELS, ki bi morala braniti ta temeljna načela, na katerih je utemeljena EU.

Slovenske članice EPP, torej SDS, NSi in SLS, pisma niso sopodpisale. Članstvo Fidesza v EPP je bilo od marca lani zamrznilo, končne odločitve o izključitvi pa EPP doslej ni sprejela. Podpisniki pisma so izrazili tudi podporo Donaldu Tusku in Evropski komisiji pri spopadu s koronavirusom in nedemokratičnimi tendencami.

Omejitve gibanja ljudi, krepitev policijskih pooblastil, zbiranje geolokacijskih podatkov za nadzor gibanja itd. V Bruslju se odpira nova fronta, v kateri morajo institucije EU poleg zdravstvenih, gospodarskih in industrijskih vprašanj preučiti nujne ukrepe, ki so jih države članice sprejele v okviru koronavirusne krize. S to temo so se spopadli tudi na tradicionalnem tedenskem srečanju evropskih komisarjev.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v torek opozorila tiste od sedemindvajsetih, ki bi izkoristili pandemijo, da bi pri izzivanju temeljnih svoboščin šli predaleč. “Evropska unija temelji na vrednotah svobode, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Te vrednote so nam skupne. Spoštovati in braniti jih moramo, tudi v teh težkih časih, je poudarila von der Leynova.

Tiskovna predstavnica nemške kanclerke Angele Merkel Ulrike Demmer je poudarila, da obstajajo “zelo jasna stališča o spoštovanju vladavine prava in ta morajo upoštevati vse države članice”.

Po več splošnih opozorilih, da morajo biti izredni ukrepi članic EU v pandemiji omejeni in sorazmerni, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izrazila tudi konkretno zaskrbljenost zaradi razmer na Madžarskem. “Skrbi me, da gredo nekateri ukrepi predaleč. Še posebno me skrbi položaj na Madžarskem,” je dejala von der Leynova.

Predsednik Evropske ljudske stranke Donald Tusk je včeraj namreč pozval k enotnemu in usklajenemu ukrepanju držav EU v pandemiji covida-19. Če tega ne bo, bo pandemija trajala dlje in zahtevala več žrtev, izhod iz krize pa bo težji, je opozoril v pismu članom EPP. Bil je tudi kritičen do ukrepov Madžarske v boju proti koronavirusu. “Pandemija upravičuje njihovo uvedbo, ne pa tudi njihove zlorabe,” je ob tem opozoril. Kot je dodal, morajo izredne razmere vladam služiti za boj proti pandemiji in ne za krepitev moči nad ljudstvom. “In prav zaradi tega je toliko vprašanj in skrbi glede razmer na Madžarskem, kjer so izredne okoliščine po mnenju mnogih nesorazmerne in neustrezne, poleg tega pa še časovno neomejene.”

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je Orbanu sporočila, da “neomejeno in nenadzorovano izredno stanje ne more zagotoviti spoštovanja temeljnih načel demokracije”. Orban pa ji je odgovoril: “Če nam ne morete pomagati v trenutni krizi, se vsaj vzdržite oviranja naših obrambnih naporov.” Prav tako je krenil v vojno proti vodji Evropske ljudske stranke (EPP) Donaldu Tusku, tako da je poslal pismo nemški krščansko-demokratski zvezi (CDU), v katerem je zahteval zaščito pred Tuskovimi napadi.

COMMENTS

Wordpress (0)