“S takimi sopotniki je težko zdržati resne naporne vožnje” – Počivalšek v pismu članom o tem, da ne bo sedel na vlak “Koalicije ustavnega roka”; Oglasil se je tudi Jože P. Damijan

“Na vlaku, na katerega me kot predsednika naše stranke vabijo zdaj, sem enkrat že bil. Poznam sopotnike in nisem pozabil na to, kako hitro so spustili ročico za upravljanje iz rok, ko se jim je zdelo, da jih izza ovinka čakajo izzivi, ki jim ne bodo kos. S takimi sopotniki je težko zdržati resne naporne vožnje. Zato tistim, ki so jim všeč take avanture, želim na njih vso srečo. Naše družbe – govorim o stranki, ki jo vodim – pa si ne zaslužijo,” je v odzivu na pobudo “koalicije ustavnega loka” zapisal predsednik SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek

Kot je zapisal, je ob informaciji o “nekakšni” koaliciji ustavnega loka, pomislil, v kako različnih svetovih živi trenutna slovenska politika: “Ena na tleh, druga umaknjena v oblake”. Dodal je, da je “na tleh” dovolj prostora za vse, ki so voljni pomagati in biti del rešitve.

“Pridejo obdobja, ko moramo politiki pozabiti na politiko, sneti ščite za javnost prikladnih izjav in preprosto postati to, kar bi po mojem osebnem prepričanju morali biti vsak trenutek, in sicer učinkovit in zanesljiv servis državljank in državljanov,” je zapisal Počivalšek.

Kot je poudaril, se mora kot funkcionar in človek odzvati na vsak klic po pomoči iz podjetja, ki je zaradi pandemije v resnih škripcih. “To, spoštovane kolegice in kolegi, zame niso naloge, kjer bi se lahko šli prozorne ideološke boje,” je zapisal in dodal, da bo v prihodnjih letih vseeno, kdo bo na oblasti “če bomo državo zaradi nedoraslih političnih ambicij spravili na kolena in v kot”. Sam v takih igrah ne bo sodeloval, je poudaril. Pismo članom objavljamo spodaj v integralni verziji.

Po tem, ko so LMŠ, SD, SAB in Levica v sredo predstavile konkretno idejo za menjavo obstoječe vladne garniture, se je včerja na svojem blogu že drugič oglasil prvopodpisani pod dokument, ekonomist Jože P. Damijan, ki je pripravljen postati novi mandatar.

“Hvala vsem za nešteto izrazov podpore, ki sem jih dobil (ki smo jih dobili) včeraj. V vaših odzivih se čuti ta silna energija in želja po spremembah, želja po normalizaciji države,” je najprej zapisal Damijan, ki je v pobudi Koalicija ustavnega loka s somišljeniki zapisal, da največja vladajoča stranka SDS neprikrito izvršuje neizrečen poskus, da z zlorabo ključnih institucij na podlagi avtokratskih prijemov spodje družbene in državne temelje, redefinira ustavne norme, zaneti razdor in zakocka mednarodni položaj Slovenije.

Na svojem blogu je zapisal še: “Skupaj, in samo skupaj, lahko premagamo to epidemijo. Samo skupaj lahko to našo domovino spet normaliziramo. Zdravstveno, politično, človeško, socialno in gospodarsko.” Odgovorno vsak pri sebi, odgovorno na ravni države in eden do drugega, tako Damijan, je to dosegljivo.

Nekaj ur zatem je na svojem blogu objavil še drugi zapis, v katerem je zapisal, da je pobuda intelektualcev z njim na čelu presekala mantro, “da ni osebe, ki bi si upala prevzeti ta izziv”. Dodaja, da je v Sloveniji vse preveč pripravljenosti druge pozivati k akciji in premalo tega, da bi ljudje sami prevezeli odgovornost in se izpostavili.

Pravi, da je v pobudi, pri čemer poudarja, da ne gre za ponudbo ali ponujanje, odgovoril na vprašanje, da se je pripravjen izpostaviti. “Ja, pripravljen sem se izpostaviti tudi sam, če s tem pripomorem k preseganju malenkostnih delitev iz preteklosti in s tem k zaščiti ustavne ureditve te države, zaščititi ljudi pred epidemijo, h gospodarskemu okrevanju in večji blaginji za vse,” je zapisal.

“Pobude sem se lotil kot angažiran državljan in profesor ekonomije, ki ne more gledati proč, ko se razgrajujejo temelji države. A eno je napisati diagnozo, drugo pa biti del rešitve. Povsem jasno mi je, da brez pripravljenosti lastnega angažmaja ne moreš motivirati drugih,” nadaljuje.

Na koncu pa je še zapisal: “Ni šlo torej za ponudbo, pač pa za pobudo. In ni šlo za ponujanje, pač pa za nujo. Nujo angažirati dovolj veliko število podobno mislečih in čutečih državljank in državljanov, da si ne pustimo, da nam ugrabijo državo v času najhujše svetovne krize po drugi svetovni vojni.”

Predsednik Počivalšek v pismu članom: Pridejo obdobja, ko moramo politiki pozabiti na politiko

8. oktobra 2020

Spoštovane članice,

spoštovani člani Stranke modernega centra,

jesen običajno predstavlja priložnost za opozicijo, da razburka politično dogajanje. Z letošnjo ni nič drugače, pri nas, ki smo del te vlade in nosimo odgovornost za razmere v državi, pa je fokus povsem drugje.

V ospredju naših prizadevanj in skrbi so zadnje tedne namreč podatki, ki iz dneva v dan kažejo na slabšajočo epidemiološko sliko in nevarno bližanje mejam, ko bo varovanje zdravja in v pandemiji najranljivejših skupin,postalo težko obvladljivo breme za zdravstveni sistem.

Pandemija je od pomladi naprej korenito spremenila naša življenja. Pomislimo, koliko je stvari, ki smo se jim odrekli, da bi na ta način pomagali obvarovati sebe, svoje bližnje in druge pred virusom, ki ga nihče resen več ne podcenjuje? Veliko, mar ne … Vsak zase ve, koliko vsakdanjih navad je moral prilagoditi novim razmeram. V dobri veri, da bo tako pristavil svoj zidak obrambe proti nevarnemu virusu.

Včeraj sem bil s kolegicami in kolegi ministri na terenskem obisku na Koroškem. Regiji, ki je po vseh epidemioloških kazalcih rdeča. Pred dvema tednoma sem obiskal Pivko, kjer smo doživeli prvi izbruh okužb v podjetju. To so tudi zame, ki sem v vsakodnevnem stiku z najrazličnejšimi ljudmi, streznitveni obiski.

Ljudje bijejo resne bitke. Za obstoj podjetij, za obstoj ustanov, za obstoj sistemov in tudi za obstoj družin. Od države pričakujejo čvrsto oporo in hitro odzivnost. Prosijo za bolniške postelje, za zdravstveno opremo, za kadrovske okrepitve, za ukrepe, ki bodo olajšali življenje podjetjem in pogosto tudi za odkrito besedo o tem, kaj nas čaka.

Ne le ta terenska obiska, tudi drugi, ki sem jih imel v zadnjih mesecih res veliko, me utrjujejo v prepričanju, da je Slovenija v zahtevnem položaju, ki od vseh, tudi od politikov, terjajo odgovorno, zrelo in modro ravnanje.

Zakaj pravim – tudi od politikov? Ker pridejo obdobja, ko moramo politiki pozabiti na politiko, sneti ščite za javnost prikladnih izjav in preprosto postati to, kar bi po mojem osebnem prepričanju morali biti vsak trenutek: učinkovit in zanesljiv servis državljank in državljanov.

Zdaj smo v takem obdobju.

Zame, ki sem kot minister odgovoren za delovanje gospodarstva, to pomeni, da se moram kot funkcionar in kot človek odzvati na vsak klic po pomoči iz podjetja, ki je zaradi pandemije v resnih škripcih.

Šteje vsako delovno mesto. Šteje vsako ohranjeno podjetje. Šteje vsako zdravo gospodarsko jedro.

Koliko nas bo obstalo na nogah po zahtevni krizi, ki jo je sprožila pandemija, bo odločalo o tem, kako uspešni bomo, ko bo ta enkrat mimo. In to, spoštovane kolegice in kolegi, zame niso naloge, kjer bi se lahko šli prozorne ideološke boje. V prihodnosti – govorim o prihodnjih letih – bo čisto vseeno, kdo bo na oblasti, če bomo državo zaradi nedoraslih političnih ambicij spravili na kolena in v kot.

Pri takih igrah mene ne boste videli!

Tudi zato sem včeraj, ko me je sredi resnih pogovorov na Koroškem, doletela informacija o nekakšni koaliciji ustavnega loka, najprej globoko zajel sapo in nato pomislil, v kako različnih svetovih živi trenutna slovenska politika. Ena na tleh, druga umaknjena v oblake.

Na tleh, kjer smo mi, ki se marca nismo bali prevzeti odgovornosti in nase sprejeti gneva dela javnosti, je dovolj prostora za vse, ki so voljni pomagati in biti del rešitve. Vsak, ki se čuti pripravljenega pomagati, je dobrodošel.

Na vlaku, na katerega me kot predsednika naše stranke vabijo zdaj, sem enkrat že bil. Poznam sopotnike in nisem pozabil na to, kako hitro so spustili ročico za upravljanje iz rok, ko se jim je zdelo, da jih izza ovinka čakajo izzivi, ki jim ne bodo kos.

S takimi sopotniki je težko zdržati resne naporne vožnje.

Zato tistim, ki so jim všeč take avanture, želim na njih vso srečo.

Naše družbe – govorim o stranki, ki jo vodim – pa si ne zaslužijo.

Ne, ker bi se nam zdeli premalo pomembni. Pač pa zato, ker se zdi v času, ko se vsa Slovenija in celoten svet soočata z eno največjih kriz v novejši zgodovini človeštva, preigravanje scenarijev za prestižne politične obračune, nedostojno in nezrelo.

Zanje bo še čas. A najprej vsi skupaj opravimo to, za kar smo bili nekateri izvoljeni, drugi poklicani.

Verjamem, spoštovane članice in člani, da imam v tem razmišljanju vašo polno podporo.

Zanjo sem vam hvaležen. Zdaj je čas, ko šteje, kdo zmore (ob)stati v vrsti in kdo se iz nje raje umakne v senco, da bi tam počakal na boljše čase.

Lepo vas pozdravljam in

ostanite zdravi.

Zdravko Počivalšek