Janez Janša: “Moje pismo je poskus klica k razumu” – Na družbenih omrežjih se že pojavljajo primerjave med razpadom Jugoslavije in razpadom EU in vlogi Janeza Janše

Janez Janša: “Moje pismo je poskus klica k razumu” – Na družbenih omrežjih se že pojavljajo primerjave med razpadom Jugoslavije in razpadom EU in vlogi Janeza Janše

Danes je premier na svoji Facebook strani pojasnil, da je njegovo pismo poskus klica k razumu. “Za prihodnost EU smo soodgovorni. Dolžni smo misliti tudi z lastno glavo,” je poudaril. Dodal je, da veto, ki ga lahko legalno in legitimno vloži vsaka članica unije, v tem primeru pomeni najmanj zastoj pri okrevanju po pandemiji, ter da je v interesu Slovenije, da do tega zastoja ali še česa resnejšega ne pride.

Vladavina prava ali vladavina politične večine “pravih”?
Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU. Spoštovanje vladavine prava v #EU pomeni, da Lizbonska pogodba in ostali pravni temelji EU veljajo tako na Poljskem kot v Belgiji, Sloveniji, Španiji, na Madžarskem etc.
Pismo kolegom in kolegicam v Evropskem svetu ni bilo odprto pismo, ampak izmenjava mnenja s tistimi, s katerimi smo julija letos štiri dni in noči razpravljali o finančnem paketu in vladavini prava. Večina izven tega kroga verjetno težko razume usodnost časa za prihodnost EU.
Bistvo predlaganega mehanizma je bilo julija na ES zavrnjeno, ker so nekateri smatrali, da je v nasprotju s Pogodbo o EU. In vnaprej napovedali veto, če se bo ta instrument vsiljeval.

Spet predlagani, julija že enkrat nesprejeti mehanizem predvideva, da lahko Evropska komisija postopek začne tudi na podlagi “priporočil” različnih “mednarodnih organizacij in mrež”, od katerih so samo nekatere naštete, zaključi pa se z večinskim odločanjem Sveta EU in ne sodišča.
Gre za poskus vzpostavitve vzporednega in drugačnega mehanizma, kot je določen v Pogodbi in ki se zaključi z večinskim glasovanjem političnega organa. Doslej se v Evropi takšnim postopkom še nikoli ni reklo “vladavina prava”.

Slovenija na seji Coreperja ni vložila oziroma napovedala veta, predlagali pa smo, da si pred končnim odločanjem v predlagani smeri in posledično neizogibno blokado EU sredstev ZA VSE vzamemo dodaten čas in poiščemo kompromis na podlagi julijskega dogovora.

Moje pismo je poskus klica k razumu. Za prihodnost EU smo soodgovorni. Dolžni smo misliti tudi z lastno glavo. Kdor ne verjame, da so razmere resne, je podoben tistim, ki so pred brexitom vneto razlagali naokrog, da se nič dramatičnega ne dogaja.

V skladu z “vladavino prava” v #EU oziroma na podlagi Pogodbe EU lahko vsaka država članica povsem legalno in legitimno vloži veto povsod, kjer je za skupno odločitev potrebno soglasje.
Je tako težko razumeti, da to v tem primeru pomeni najmanj ZASTOJ pri okrevanju po epidemiji? In da nobene suverene države v EU ne boste pri pomembnih zadevah nikoli mogli prisiliti, da počne nekaj, kar je v nasprotju z njenimi interesi?
In da je v interesu Slovenija, da do tega zastoja ali še česa resnejšega ne pride?

“Sedaj ko so zjebali Trumpa (mislijo da so ga) seveda ne rabijo več Korone straha. Saj pravijo da imajo cepivo. ki bo ozdravilo vse. Kdo bi se torej bal Korone? Pojdimo na referendum ali bomo ostali v EU ali izstopili. Stik z realnostjo izgublja Fajonka, ne pa JJ,” je zapisal Mitja Lomovšek, ki ga je retvital tudi Janez Janša.

Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da je treba spoštovati dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom EU o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Morebitno novo rešitev je po njegovem mogoče iskati samo z enotno politično voljo v medinstitucionalnem dialogu. Glede volitev v Sloveniji leta 2014 je izpostavil, da so bile legalne in legitimne, tako kot vse volitve od prvih demokratičnih volitev aprila 1990.

Prvič: volitve v državni zbor leta 2014 so bile legalne in legitimne, je uvodoma zapisal. “Od prvih demokratičnih volitev aprila 1990 naprej so bile vse izvedene volitve legalne in legitimne, v skladu z določbami slovenske ustave,” je poudaril Pahor. “Drugič: naslednje volitve v državni zbor, predčasne ali redne, pa bodo brez sence ustavnega dvoma legalne in legitimne samo pod pogojem, da se pred tem uveljavi odločba ustavnega sodišča o nujnih spremembah. Ustavno sodišče je za njeno uveljavitev postavilo rok 21. december letos, zato je to zdaj najpomembnejše politično vprašanje slovenske demokracije,” je nadaljeval. Pod tretjo točko pa je predsednik republike navedel dogovor o novem večletnem proračunu Evropske unije in Skladu za okrevanje, ki ga je julija dosegel Evropski svet in ki smo ga – zlasti v luči potrebnega odziva na pandemijo – vsi pozdravili. “Evropski parlament ga je nato v postopkih sprejemanja v skladu s svojimi pristojnostmi dopolnil in potrdil. To odločitev je treba spoštovati. Morebitno novo rešitev je mogoče iskati samo z enotno politično voljo v medinstitucionalnem dialogu,” je sklenil Pahor.

Jože P. Damijan, ki ga opozicijske stranke predlagajo za novega mandatarja, je javnosti poslal skupno izjavo koalicije KUL, v kateri so zapisali, da predsednik vlade namesto interesom države in zaščiti človeških življenj raje sledi ozkim strankarskim in celo osebnim interesom. “Zaradi tega vsak dan dobesedno umirajo desetine ljudi, Slovenija pa se približuje tragičnemu vrhu držav z največjim deležem umrlih glede na število prebivalcev.”

“Na področju zunanje politike, ki jo je podredil zavestnemu hlapčevanju tujim interesom, Janez Janša s svojimi dejanji in izjavami nepopravljivo pelje Slovenijo stran od naše strateške pozicioniranosti med zahodnoevropske demokratične zaveznice vladavine prava, človekovih pravic in svobode medijev,” so zapisali, Janši pa očitali močno odvisnost od ‘višegrajskih prijateljev’. “Dajati na evropskem parketu prednost zasebnim interesom pred strateškimi interesi in plebiscitarno potrjenimi vrednotami lastne države je enako izdaji.” Politiko in javnost so pozvali k popolni zavrnitvi takšne politike in k nezaupnici v državnem zboru.

COMMENTS

Wordpress (0)