“Plemenitosti in dostojanstva človeku ne dajeta premoženje, ampak čut za sočloveka,” je v pridigi na polnočnici dejal nadškof Stanislav Zore

Kristjani so ob polnoči dočakali božič, s katerim obeležujejo dan Jezusovega rojstva. Zaradi epidemije polnočnic ob navzočnosti vernikov ni bilo. Nadškof Stanislav Zoret pa je v polnočnici, ki jo je prenašala TV Slovenija, opozoril, da imajo vsi otroci pravico do življenja in dostojanstva. Plemenitosti pa človeku ne daje položaj, ampak čuteče srce.

Zore je v svoji pridigi spomnil, da se je Jezus po zapisih iz Svetega pisma rodil v eni od pastirskih votlin, ki so pastirjem in njihovim čredam poleti služile za zavetje pred vročino, pozimi pa kot zavetje pred mrazom. In nič nemogočega ni, da so se je kdaj pa kdaj v takšnih votlinah rojevali tudi otroci pastirjev.

“V sveti noči pa se je v takšni votlini rodil on, ki je o sebi dejal, da je dobri pastir, ki pozna svoje in njegovi poznajo njega in je, kot dobri pastir, pripravljen dati življenje za svoje ovce. Dobri pastir, kot tisti, ki gre iskat izgubljeno ovco in jo išče dokler je ne najde…

Božja pot iskanja človeka se je iz rajskega vrta nadaljevala v zgodovino človeštva, ki je potrebovalo odrešenje. Zavedalo se je svoje ujetosti v krivdo, greh in smrt. Zato se bog z učlovečenjem spustil v vse te človekove nižine. Spustil se je do zadnjih globin, da bi človeka, ki se je skrival, odrešil njegove krivde in mu vrnil dostojanstvo božjega otroka. Vrnil veselje do življenja,” je med drugim dejal Zore.

“Jezus pride v Betlehemsko votlino, da bi nam povedal, da imajo vsi otroci pravico do življenja. Nihče nima pravice otroku odreči pravice do življenja: Nobena pravica ne more prevzeti pravice do življenja. Bog v Jezusu Kristusu vsakemu otroku tudi nerojenemu, daje pravico do življenja. Z rojstvom v betlehemski votlini pa jezus tudi daje pravico vsakemu otroku do dostojanstva…”.

S tem je želel Jezus po besedah Zoreta povedati, da imajo vsi otroci pravico do življenja in dostojanstva ter da nihče nima pravice otroku odreči pravice do življenja.

“Ker se je nekdo rodil v razkošju in bogastvu, njegovo dostojanstvo ni nič večje od dostojanstva tistega, ki se je rodil v revščini in pomanjkanju. Če se je nekdo rodil v Ljubljani, ni čisto nič bolj plemenit, kot nekdo, ki se je rodil nekje na Kozjanskem ali morda v Halozah. Razliko med enim in drugim delamo ljudje, ki mislimo, da ima nekdo, ki je premožen in bogat, več dostojanstva, kot drugi, ki je preprost in ubog,” je opozoril Zore.

“Ravno Božič nam z vsemi okoliščinami pripoveduje o tem, da je veliko več človečnosti in dostojanstva v pastirjih, ki so pazili svoje črede kot pa v kraljih, ob lastnikih in veljakih, ki so se oblačili v svilo in škrlat. Pri prvih namreč ni bilo prostora za mladi par, ki je prosil za prenočišče in za rojstvo prvorojenca. Oni sami so potrebovali toliko, da bi zaradi majhne solidarnosti do pomoči potrebnih doživljali prikrajšanost za svoje udobje “.

“Preprosti pastirji pa so imeli dovolj, dovolj, da so lahko dali prostor Jožefu in Mariji, ne da bi jim prišlo na misel, da bodo sami prikrajšani. Plemenitosti in dostojanstva človeku ne dajeta položaj in premoženje, ampak čut za sočloveka. Plemenitost človeku daje čuteče srce. Človek ni plemenit zaradi tega, kar ima, plemenit je zato, kar je. Plemenit ni zato, ker je bogat, ampak zato, ker je človek in zasluži ime človek”.

Tudi Jezus je po njegovih besedah postal jagnje, ki bo s smrtjo vzelo nase vse grehe sveta in vse ljudi osvobodilo njihovega jarma.

“V votlini, v kateri je Marija rodila Jezusa, pa se po besedah nadškofa niso rojevali samo otroci pastirjev, ampak tudi jagnjeta pastirskih čred. Kajti jezus ni prišel samo kot pastir, ki bo skrbel za svojo čredo in bo pripravljen narediti vse za izgubljeno ovco. Postal je tudi jagnje. Božje jagnje, ki se bo pustilo odpeljati v zakol, da bo vzelo nase vse grehe sveta in vse ljudi osvobodilo njihovega jarma. Janez Kersnik ga je prepoznal in ga razodel ljudem, glejte jagnje božje. Njegovo spuščanje v brezno človeškega se ni končalo v pastirski votlini pri Betlehemu. Spustil se je še globlje, veliko, veliko globlje. Odrešenja, zaradi katerega je prišel, ni potrebovala samo brezmejnost človeške bede, še bolj ga je potrebovala, še bolj je po njem kričala globina človekove smrti, brezizhodnost njegovega groba. Marija ga je v betlehemski votlini zavila v plenice in ga položila v jasli,” je v pridigi dejal Rode in nadaljeval:

“Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega sina, da bi se nihče kdor vanj veruje ne pogubil, ampak bi imel večno življenje”.

Ob tem se je vprašal, ali je Jezus s tem ljudi naredil za svoje dolžnike. “Ne! Osvobodil nas je. Osvobodil greha in smrti. Osvobodil obsojenosti na nesmiselno življenje, kajti življenje, ki se izteka v smrt in grob, je nesmiselno. Osvobodil nas je za ljubezen do boga V tej svobodi pa tudi za ljubezen drug do drugega, za našo medsebojno ljubezen. Osvobodil nas je, da bi mogli tudi v tem času, v katerem zaradi virusa doživljamo omejitve, v njegovi svobodi odkrivati poti in načine, kako živeti ljubezen. Zato vas vabim, dragi bratje in sestre, da letošnji božični praznik praznujete tako, da vaša ljubezen postane potrpežljiva, dobrotljiva, naj ne išče svojega in ne misli hudega, naj se veseli resnice, naj vse veruje, vse upa, vse prestane. Naj tudi vaša ljubezen nikoli ne mine. Kajti Bog je ljubezen,” je svojo pridigo zaključil Zore.

Podobno sporočilo, kot ga je v svoji pridigi dal ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, je v polnočnici dal tudi papež Frančišek v Vatikanu, ko je dejal, da tudi v najhujših časih morajo Kristjani ohraniti vero v Boga. Papež je vernike spomnil, da jih ima Bog rad, “bolj rad, kot moremo imeti mi radi same sebe. To je njegova skrivnost, da vstopi v naše srce”. Dodal je, da “le Jezusova ljubezen preoblikuje življenje, ozdravlja najgloblje rane, osvobaja iz začaranih krogov nezadovoljstva, jeze in pritoževanja,” poroča Vatican News. Božič je sicer praznik, ko Kristjani obhajajo Kristusovo rojstvo. In papež je ob tem izpostavil, da je Bog prišel na svet kot otrok, da bi nas naredil za Božje otroke. “Kakšen čudovit dar! Danes Bog v nas vzbuja začudenje in vsakemu izmed nas pravi: ‘Ti si nekaj čudovitega’,” je dejal papež. Spomnil je, da je bil Jezus rojen v revščini, čeprav bi si zaslužil, da bi se rodil kot kralj v najlepši palači. In to zato, da nam sporoči, da je vsakdo, četudi zavržen, odrinjen na rob, Božji otrok.