OZN: Zemlja bi se lahko do konca stoletja segrela za več kot 3 stopinje

Človeštvo je še vedno na poti, da Zemljo do konca stoletja ogreje za več kot tri stopinje Celzija, kljub letošnjemu padcu emisij toplogrednih plinov zaradi pandemije in obljubam držav o zmanjšanju onesnaževanja, opozarja OZN.

V analizi za leto 2020 glede emisij toplogrednih plinov, ki so jo objavili decembra, Program za okolje OZN (UNEP) ugotavlja, da bo 7-odstotni padec emisij ogljika leta 2020 zanemarljivo vplival na segrevanje brez hitrega in celovitega odmika od fosilnih goriv, ​​piše francoska tiskovna agencija AFP.

Poročilo o emisijah teh plinov analizira vrzel med koraki, ki jih je treba sprejeti v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom, in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, ki ga države trenutno izvajajo.

Po poročilu bi lahko “zeleno okrevanje” po pandemiji s čim manj škodljivimi viri energije, ki bi se hitro usmerili k trajnostnim emisijam toplogrednih plinov, do leta 2030 te emisije zmanjšalo za 25 odstotkov.

To bi svet približalo nivojem, potrebnim za omejitev segrevanja na dve stopinji Celzija, kot predvideva Pariški podnebni sporazum.

“Zapiranje sveta ni rešitev”

Država, v kateri so se temperature v primerjavi s predindustrijskim obdobjem dvignile tik nad stopinjo Celzija, je že doživljala močnejše in pogostejše suše, požare in nevihte, ki so zaradi dviga morske gladine bolj smrtonosne.

“Očitno je bil svet zaprt (zaradi pandemije). V tem obdobju smo zabeležili sedemodstotni padec emisij,” je za AFP povedala izvršna direktorica UNEP-a Inger Andersen.

“Vemo pa tudi, da zapiranje sveta ni rešitev, niti da 1,9 milijarde otrok ne hodi v šolo.”

Poročilo pravi, da lahko zeleno okrevanje po pandemiji močno zmanjša emisije toplogrednih plinov in pomaga upočasniti podnebne spremembe.

UNEP je lani napovedal, da se morajo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 vsako leto znižati za 7,6 odstotka, da bi dosegli ambicioznejši cilj dviga segrevanja na 1,5 stopinje Celzija po Pariškem podnebnem sporazumu.

Leta 2020 so bile emisije dosežene v tem obsegu, vendar je bila cena brez primere – močan padec industrijske proizvodnje ter padec prometa in potovanj.

Strokovnjaki se bojijo, da je močan skok emisij toplogrednih plinov leta 2021 skoraj neizogiben – decembra so iz OZN sporočili, da države načrtujejo v tem desetletju letno povečanje proizvodnje fosilnih goriv za dva odstotka.

Da bi dvig temperatur omejili na 1,5 stopinje Celzija, bi morala proizvodnja nafte, plina in premoga upadati šest odstotkov letno.

Po poročilu UNEP so emisije toplogrednih plinov v letu 2019 – letu, za katerega znanstveniki upajo, da bo predstavljalo vrhunec letne proizvodnje onesnažujočih emisij ogljika – znašale 59,1 gigatone ekvivalenta CO2.

To predstavlja 2,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018 in je v veliki meri posledica povečanega števila gozdnih požarov, pravi UNEP.

Zmanjšanje prometa, industrijske dejavnosti in proizvodnje električne energije zaradi pandemije bo povzročilo sedemodstotno zmanjšanje onesnaženosti v primerjavi s predhodnim letom.

Toda to bi povzročilo padec globalnega segrevanja za samo 0,01 stopinje Celzija do leta 2050.

Najbogatejši morajo svoj ogljični odtis zmanjšati 30-krat

UNEP pravi, da bi sistematično zeleno okrevanje po pandemiji povzročilo emisije toplogrednih plinov v višini 44 BT leta 2030 v primerjavi s sedanjimi 59 BT, kar bi človeštvu omogočilo 66-odstotno verjetnost, da se bo temperatura zvišala za manj kot dve stopinji Celzija.

To bi zahtevalo obsežen prehod na obnovljive vire energije, neposredno podporo infrastrukturi in tehnologiji, ki proizvaja najmanj ogljika, zmanjšanje subvencij za fosilna goriva in ustavitev gradnje novih elektrarn na premog in množično krčenje gozdov, poroča UNEP.

Nasprotno pa se že zdi, da države, ki so si opomogle po pandemiji, načrtujejo podporo industrijam, ki onesnažujejo, le četrtina držav G20 pa se je zavezala k spodbujanju ukrepov za zmanjšanje emisij ogljika.

Poročilo tudi poudarja, da je najbogatejši odstotek sveta odgovoren za dvakratno količino onesnaženja v primerjavi z najrevnejšimi 50 odstotki človeštva.

UNEP pravi, da morajo najbogatejši 30-krat zmanjšati svoj ogljični odtis, da bi izpolnili cilje Pariškega podnebnega sporazuma.