Do konca stoletja bi poletje lahko trajalo pol leta in to ni dobra novica

Če v boju proti podnebnim spremembam ne bomo sprejeli resnih ukrepov, bi poletje do konca tega stoletja lahko trajalo pol leta, opozarjajo znanstveniki v zadnji študiji.

V zadnjih 60 letih se je namreč poletno obdobje po vsem svetu podaljšalo v povprečju za 17 dni.

“Poletja so zaradi globalnega segrevanja daljša in toplejša, zime pa vse krajše in toplejše,” je dejal klimatolog Yuping Guan.

Za nekatere se ideja o daljšem poletnem obdobju morda zdi idealna priložnost za daljše bivanje na prostem, vendar bi podaljšana poletna sezona lahko pomembno vplivala na naše zdravje, okolje in kmetijstvo.

V tem primeru bi bilo več vročinskih valov in več bolezni, ki se prenašajo s komarji, sezona alergij pa bi trajala še dlje.

Poletja trajajo dlje

Raziskave so pokazale, da se poletja zadnjih desetletij podaljšujejo, kar vpliva tudi na začetek drugih letnih časov.

“Pomlad in poletje se začneta prej, jesen in zima pa pozneje. Med letoma 1952 in 2011 se je trajanje poletnega obdobja povečalo s 78 na 95 dni, pomlad, jesen in zima pa s 124 na 115, 87 na 82 in 76 za 73 dni, “piše v študiji.

Globalne temperature morja in kopnega še naprej naraščajo glede na povprečje. Nazadnje so bile letne svetovne temperature pod povprečjem konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar pomeni, da je bilo nazadnje hladneje, kot je bilo običajno, pred več kot 40 leti, poroča ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA).

Raziskava navaja, da bi lahko poletje do konca tega stoletja, če se ne bo storilo ničesar glede emisij toplogrednih plinov in boja proti globalnemu segrevanju, trajalo vsaj pol leta.

“Če nadaljujemo po starem, se bosta pomlad in poletje do konca stoletja začela mesec prej kot leta 2011, jesen in zima pa približno pol meseca pozneje; tako bo leta 2100 poletje trajalo približno pol leta, zima pa manj kot dva meseca,” opozarjajo strokovnjaki v raziskavi.

Škodljivo za kmetijstvo

Poletje, ki traja pol leta, bi lahko pomembno vplivalo na kmetijstvo. Če se pomlad začne mesec prej, lahko pride do katastrofalnih izgub pridelka.

“Na primer na monsunskih območjih lahko sprememba letnih časov spremeni začetek monsunskega obdobja. To pomeni, da se spreminjajo tudi vzorci monsunskih deževij. Takšne spremembe morda niso v skladu z rastjo pridelkov,” je dejal Guan za CNN.

Nekatere rastline, na primer ambrozija, proizvajajo cvetni prah, ki pri ljudeh povzroča alergije. Ob daljšem obdobju toplejših temperatur bi dalj časa in v večjih količinah proizvajale cvetni prah.

Študija z naslovom Spreminjanje dolžine štirih letnih časov z globalnim segrevanjem je bila objavljena v reviji Geophysical Research Letters.