Janez Janša in SDS absolutni rekorder po vlaganju ustavnih obtožb – V proceduro jih je vložil šest, sedma vložena proti Janezu Janši – Njegovi podporniki ocenjujejo, da je opozicijo obsedel hudič
Predlog obtožbe predsednika vlade ali republike pred ustavnim sodiščem je bil do danes vložen že šestkrat. Največ jih je Janševa SDS vložila zoper premierja Janeza Drnovška in sicer tri. Po enega je SDS vložil proti Danilu Türku, Miru Cerarju in Marjanu Šarcu. Nobenega pa DZ ni sprejel, zato je bil postopek končan. Danes vložen predlog zoper premierja Janeza Janše je tako sedmi.
Janez Janša je na Twitterju komentiral predlog ustavne obtožbe z besedami: “Po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev DeSUS in SMC ter seriji propadlih interpelacij nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije. Kolikor slabše za Slovenijo, toliko bolje za SD, LMŠ in Levico”.
Po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koal. partnerjev @strankaDeSUS @StrankaSMC ter seriji propadlih interpelacij nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času #epidemija. Kolikor slabše za 🇸🇮, toliko bolje za @strankaSD @StrankaLMS @strankalevica https://t.co/9lTonIMmLy pic.twitter.com/Nx1lpuACxd
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 2, 2021
V drugem tvitu pa je Janša zelo cinično komentiral akterje opozicije. “Ko vidiš tole četverico neizključevalnih, sposobnih, strpnih, povezovalnih, pogumnih, suverenih, v EU in svetu prepoznavnih, vse z osebno volilno podporo nad 30%, avtorje številnih knjig in esejev – človeka prime, da bi si jih za kako leto zaželel na vladi”.
Ocene o tem, kakšna je možnost za uspeh ustavne obtožbe, ki jo je danes vložila opozicija KUL, so različne. Pod ustavno obtožbo se niso podpisali poslanci neodvisne poslanske skupine. K podpisu besedila so bili sicer povabljeni tudi iz DeSUS-a in SMC-ja izstopljeni poslanci poslanske skupine nepovezanih, a se za sopodpis niso odločili. Ali bodo naposled predlog vendarle podprli, pa še ni jasno.
Državni zbor po zakonu o ustavnem sodišču o predlogu obtožbe odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen. Reakcije na družbenih omrežjih so različne. Nekateri Janševi podporniki ocenjujejo, da je “opozicijo obsedel hudič”.
"Človek obrača, Bog obrne." Ob tem pa seveda drži tudi, "sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal."
Očitno gre za nasprotnika pod močnim vplivom hudiča. Slednjega ni moč premagati, ostane le večni boj z njim.— Milan Demšar (@milandemsar) April 2, 2021
V nadaljevanju objavljamo kronologijo in usode dosedanjih poskusov ustavnih obtožb, ki so vse po vrsti pade.
22. novembra 1994 predlog obtožbe predsednika vlade Janeza Drnovška
Predlog je na pobudo SLS vložila skupina 17 opozicijskih poslancev s prvopodpisanim Francem Zagožnom. Očitali so mu kršitev šestih določil ustave in dveh določil zakona o zunanjih zadevah v pogajanjih z Italijo v zvezi s pravicami tujcev do nepremičnin v Sloveniji. DZ je predlog 19. januarja 1995 zavrnil z veliko večino glasov, pri čemer pa je na zahtevo enega od poslancev glasoval kar dvakrat. (rezultat 1. glasovanja: 15 za, 58 proti; rezultat 2. glasovanja: 17 za, 56 proti)
7. april 1998 – predlog obtožbe predsednika vlade Janeza Drnovška
Predlog je vložila SDS, in sicer zaradi zanje spornega slovensko-izraelskega sporazuma, podpisanega leta 1995. 21. maja je državni zbor predlog zavrnil. (rezultat glasovanja: 28 za, 46 proti)
19. oktober 1998 – predlog obtožbe predsednika vlade Janeza Drnovška
Predlog je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo (SDS), in sicer znova zaradi zanje spornega slovensko-izraelskega sporazuma. DZ predloga sklepa 9. februarja 1998 ni sprejel (rezultat glasovanja: 24 za, 46, proti).
28. januar 2010 – predlog obtožbe predsednika republike Danila Türka
Predlog je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Poslanci SDS in SLS so Türku očitali, da je s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu, ki je neposredno odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo. DZ predloga sklepa 3. marca 2010 ni sprejel (rezultat glasovanja: 32 za, 52 proti).
15. november 2017 – predlog obtožbe predsednika vlade Mira Cerarja
Predlog je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Poslanci SDS so v predlogu Cerarju očitali, da je zlorabil položaj, ko je dosegel neizvršitev zakonite odločbe o deportaciji sirskega begunca Ahmada Šamija. DZ predloga sklepa 9. januarja 2018 ni sprejel (rezultat glasovanja: 18 za, 52 proti).
21. decembra 2018 – predlog obtožbe premierja Marjana Šarca
Predlog so vložili poslanci SDS in SNS, ki so Šarcu očitali odgovornost za to, da zakonodajalec še ni uresničil odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Predlog je DZ 29. januarja zavrnil (rezultat glasovanja: 29 za, 53 proti).
2. april 2021 – predlog obtožbe predsednika vlade Janeza Janše
Predlog je vložila skupina poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB s prvopodpisanim Branetom Golubovićem (LMŠ). Janši očitajo kršenje več členov ustave in zakonov. Med drugim s tem, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covida-19 in da ni naročila vseh cepiv proti covidu-19, ki bi jih lahko. Očitajo mu pritiske na medije in tožilstvo.
*Leta 2014 je SDS sicer napovedala vložitev predloga ustavne obtožbe tudi zoper tedanjo premierko Alenko Bratušek, ker da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Do sprožitve postopka ustavne obtožbe pa ni prišlo, saj je Bratuškova nekaj tednov kasneje odstopila.