Panika v Avstriji zaradi Pliberka, Hrvaška globoko razdeljena

V torek je dvajset antifašističnih organizacij v koroškem deželnem parlamentu v Avstriji vložilo pobudo za prepoved komemoracije v Pliberku, pridružila pa se jim je tudi Poslanska skupina Zelenih v deželnem parlamentu. Socialdemokrati niso za prepoved, so pa za to, da se prepreči zbiranje radikalnih desnih skupin in poudarjanje njihove ikonografije. Hrvaški antifašisti ne bi prepovedali komemoracije, vendar so mnenja, da bi jo morali premestili na drugo lokacijo, kjer so bili pobiti ujetniki in ne v Pliberku, piše Svobodna Evropa.

Poslanska skupina Zelenih v koroškem deželnem parlamentu od policije zahteva prepoved najavljenega shoda na Pliberškem polju, s pojasnilom, da gre za “največji shod revizionistov, neonacistov in podpornikov neke fašistične države” v Avstriji. Istočasno je bila oblikovana pobuda in Facebook stran “Stop Ustascha”, oziroma “Reci ne ustašem v Pliberku”.

Z druge strani pa avstrijske varnostne službe ocenjujejo, da gre za “cerkveno komemoracijo, ki se izvaja že celih 30 let”.

– Vsako leto se tisoči Hrvatov udeležujejo romanja v koroškem mestu Pliberk, da bi se spomnili “pliberškega masakra” iz leta 1945. Na shodu se v soboto pričakuje med 10 in 15 tisoč ljudi. Z vidika antifašističnih skupin gre za največji shod desnih ekstremistov v tem delu Evrope, shod pa je prijavljen kot cerkvena komemoracija – poroča APA, ki se sklicuje na dunajski dnevnik “Standard”.

Navaja se, da je “uradni razlog shoda komemoracija, namenjena tisočim ubitim ustaškim vojakom, po kapitulaciji nacistov leta 1945.”, kot tudi, da je bilo “okoli 40.000 pobeglih vojakov, ki so se borili na strani Nemčije, izročenih s strani britanske vojske Titovim komunističnim partizanom. Tisoče jih je nasilno izgubilo življenje na kraju samem ali pa pri vrnitvi nazaj v Jugoslavijo”, poročajo tiskovne agencije.

Poslanska skupina Zelenih je opozorila, da gre za manifestacijo, na kateri se množično pojavljajo fašistični simboli, ki so prepovedani. Poslanec Zelenih Albert Steinnhauser je obtožil lokalne oblasti, da z odobritvijo shoda v Pliberku kršijo zakone in Ustavo Avstrije. Varnostne službe Koroške, pa kljub vsemu ocenjujejo, da je to zgrešena interpretacija in poudarjajo, da so obiskovalci v glavnem rodbina ubitih.

Shoda se ne more prepovedati

Načelnik okrožja Velikovca (Volkermarkt) Gert-Andre Klösch, v katerem bo shod organiziran, pravi, da se “po avstrijskih zakonih te manifestacije ne more prepovedati”, vendar pa bodo potek shoda “rigorozno nadzorovali”. Na kraju samem so vedno prisotni predstavnik državnega tožilstva, ljudje iz službe za varovanje ustavne ureditve in policija.

Klösch priznava, da je bila pred leti aretirana oseba, ki je pozdravljala zbrane z dvignjeno desno roko, ki je bila kasneje aretirana in obsojena. Na Pliberškem polju je nemogoče videti kljukaste križe in podobne simbole, poudarja Klösch in doda, da “proti uniformi in simbolih, ki so prepovedani v Hrvaški, ne pa tudi v Avstriji, ne morejo nič storiti”.

Župan Pliberka, socialdemokrat Stefan Visočnik, pove, da ni srečen glede shoda in misli, da se “cerkveni kontekst zlorablja za maskiranje pravih motivov”. Visočnik je pozval avstrijsko Ministrstvo za notranje zadeve, da spremeni obstoječi zakon o prepovedi simbolov, da bi vključili tudi simbole, ki so prepovedani na Hrvaškem. Poudarja, da kot župan nima pooblastil za prepoved shoda, ki se sicer odvija na privatni posesti. Ocenjuje, da tema Pliberk “še vedno ni doživela statusa, ki je potreben v objektivnem smislu, da se še ni zgodilo soočenje z osnovnim dejstvom, da gre za daleč največjo tragedijo v hrvaški zgodovini”.

Hrvati razdeljeni

Sogovorniki Radija Svobodna Evropa (RSE) so razdeljeni, ko gre za zadevo Pliberk. Tako predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške Franjo Habulin pravi, da se v Pliberku “ni zgodilo nič, razen, da je tam položila orožje poražena vojska enega sistema, ki je bil poražen v Drugi svetovni vojni” in poudarja, da sam ni za prepoved shoda.

Zgodovinar Tvrtko Jakovina v izjavi za RSE ne verjame v možnost prepovedi shoda, vendar pove, da bi onemogočanje zbiranja radikalnih desnih skupin in poudarjanja takšne ikonografije bil dobrodošel prvi korak.

– To, kar je škoda je, da pobuda prihaja po 25-ih letih in je še večja sramota, da ta pobuda prihaja iz Avstrije in da nikoli tako jasno artikulirana ni prišla iz Hrvaške – pravi Jakovina.

V oddaji “Za zaveso” na HRT-ju je zgodovinar Josip Jurčević dejal, da so avstrijske oblasti dokaj pozno letos dovolile shod v Pliberku. Prepričan je, da razlog ni najava koncerta proustaškega estradnega pevca Marka Perkovića Tompsona, temveč varnostni razlogi oziroma, kot trdi, grožnje nekaterih Srbov, ki živijo in delajo v Avstriji.

– Pliberk je ena od največjih skrivnosti jugoslovanskega komunističnega režima, ki je izvajal vse vrste akcij in operacij, da bi se ta tema popolnoma umaknila z javne scene, oziroma, da se o njej ne bi nič vedelo in ne govorilo, kaj šele obeleževalo. Resnica o Pliberški tragediji bi težko kompromitirala ta sistem znotraj Jugoslavije in v mednarodnih okoliščinah – je dejal Jurčević.

Letos bodo na komemoraciji v Pliberku hrvaške oblasti predstavljati: v imenu Sabora, pod čigar pokroviteljstvom se komemoracija tudi organizira, njegov predsednik Gordan Jandroković, minister za veterane Tomo Medved, kot zastopnik premierja in minister za državno lastnino Goran Marić, kot zastopnik predsednice.