Erjavec za politično preživetje pripravljen na “vojno” s Hrvaško

Zaostrovanje s Hrvaško bi šlo na roko samo stranki Karla Erjavca in njegovim volivcem in ne Sloveniji. Erjavec meni, da je “skrajni čas” za izvedbo arbitražne odločbe na morju. Toda, kako in zakaj samo na morju?

“Odločbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško bi bilo treba na morju nemudoma uresničevati”, je znova pozval zunanji minister Karl Erjavec. Tukaj se postavlja vprašanje, komu je ta Erjavčeva ugotovitev, da je treba odločbo arbitražnega sodišča nemudoma uresničevati, sploh namenjena? Svojemu šefu, parlamentarcem, slovenski javnosti, represivnim aparatom države ali pa kar svoji volilni bazi? To, da je treba odločbo nemudoma uresničevati, ve sleherni Slovenec in to od samega začetka. Vendar pa obstaja velika razlika med slehernim Slovencem in Karlom Erjavcem. Karl Erjavec je minister za zunanje zadeve in član Vlade Republike Slovenije. Torej ima škarje in platno v svojih rokah, zato ni jasno, ali je že predlagal vladi, naj sprejme odločitev o nemudnem uresničevanju odločbe arbitražnega sodišča tudi v praksi, na terenu? Slovenski javnosti tudi ni povsem jasno, kako oziroma na kakšen način namerava doseči spoštovanje meje, kot jo je začrtalo arbitražno sodišče na kopnem in morju. Prav bi bilo, da bi poleg svojega poziva, predstavil tudi rešitev in jo pojasnil slovenski javnosti.

Kako gre ministru Erjavcu lobiranje od rok pri evropskih sogovornikih? Doslej smo slišali, da naj bi nas podpirale majhne države Evropske unije, Nemčija, pa tudi Rusija, le ZDA so zaenkrat še rezervirane. V zadnjem času vse pogosteje slišimo nekatere njegove evropske kolege ministre, da so sicer zavezani spoštovanju mednarodnega prava, vendar poleg še dodajo, da gre pri arbitraži za dvostransko vprašanje.

To je izjavil tudi njegov danski kolega Anders Samuelsen na obisku v Ljubljani, ki je izrazil zavezanost Danske mednarodnemu pravu, a obenem je izrazil mnenje, da gre pri arbitraži za dvostransko vprašanje.

Kot je spomnil Erjavec, je takojšnjo implementacijo arbitražne odločbe na morju zagovarjal že, ko je bila ta izdana, saj je sodišče mejo na morju zelo jasno določilo. Ker tega nismo storili takoj po razglasitvi razsodbe, smo zamudili dragocen čas, je dejal. Pri tej svoji izjavi je Karl Erjavec pozabil, da je arbitražno sodišče poleg svoje odločitve, določilo tudi šest mesečni rok za njeno implementacijo. Sicer pa ni povsem jasno, zakaj se Erjavec tako zavzema za takojšnjo implementacijo samo na morju in ne tudi na kopnem? Arbitražna odločitev je ena sama in velja tako za morje kot tudi za kopno in jo je kot celostno rešitev potrebno izvajati v celoti in ne samo delno. Erjavec pri tem niti z besedico ne omenja kako daleč smo z implementacijsko zakonodajo in ali je ta v celoti pripravljena?

Karl Erjavec modro ugotovi, da smo ob iztekanju turistične sezone po njegovih besedah priča, kako Hrvaška namerno izziva situacije, ki niso v skladu z vsebino odločbe, med njimi je tudi nedavni obisk hrvaškega premierja Andreja Plenkovića v Umagu in Savudriji. Tam je “pozival hrvaške ribiče, naj kršijo arbitražno odločbo, suverenost Slovenije”, kar kaže na to, da “Hrvaška nima namena skozi dialog implementirati arbitražne odločbe”, je še dejal. Ja,seveda, da ne namerava, saj pa to kar naprej jasno in glasno ponavlja. Zato čudi, da minister za zunanje zadeve Republike Slovenije ne jemlje resno hrvaških izjav, da je za Hrvaško arbitražni sporazum mrtev in da za hrvaško oblast sploh ne obstaja. Hrvaška nikoli ni niti za sekundo nakazala, da namerava arbitražno odločitev implementirati preko dialoga. Tako, da tukaj gre le za iluzijo Karla Erjavca, ki je izjavil:

“Mislim, da je skrajni čas, da začnemo implementirati arbitražno odločbo, kar se tiče tistega dela, ki se nanaša na morje. Če tega ne bomo storili, se bojim, da bomo zašli v slep dialog, ki ne bo prinesel nobenih rezultatov,” je pozval. Erjavec je tudi izrazil prepričanje, da se bodo predstavniki vlade sestali s slovenskimi ribiči. Spet nič o tem, kako si predstavlja enostransko implemenracijo arbitražne odločbe in kateri predstavniki vlade, naj bi se sestali z ribiči? Kaj pa jim bodo naročili? Morda naj lovijo preko sredinske črte v Piranskem zalivu tako, kot je Plenković naročil hrvaškim ribičem? Pa četudi obstaja nevarnost konfrontacije s hrvaško pomorsko policijo? Seveda to ni nikakršen način, ki bi vodil v konstruktivni dogovor, temveč nasprotno, pomeni zaostrovanje, ki bi utegnilo biti nevarno. Zdaj ni čas, ko si lahko Slovenija privošči nervozo. Obnašati se mora pametno in se vzdržati kakršnihkoli incidentov ter ne sme nasedati na hrvaške provokacije, zaradi svoje kredibilnosti v mednarodni skupnosti. Naj bo Hrvaša tista, na katero bodo kazali s prstom. Še sploh, če bo spet zavrnila dialog o implementaciji.

Slovenski zunanji minister je takoj po arbitražni odločbi dejal, da ima Slovenija pripravljene različne ukrepe za dosego implementacije. Kaj je zdaj s temi ukrepi?

Zdaj gre očitno računati na konkretno podporo Evropske unije pri implementaciji razsodbe, sploh v primeru, če bi prišlo do zapletov ali incidentov. Od Evropske komisije je potrebno nemudoma zahtevati, da se konkretno odzove na incidente hrvaške strani, sploh če bi prišlo do situacije, ko bi bila ogrožena mednarodni mir in varnost. Zdaj, ko teče šestmesečni rok za sprejetje ukrepov za implementacijo razsodbe, se pričakuje, da bo EU imela bolj aktivno vlogo v zadevi, vključila pa bi se lahko z mediacijo pri pogajanjih za implementacijo. Arbitražni sporazum je del evropskega pravnega reda, Evropska komisija pa je varuh tega pravnega reda, ki velja tudi za našo sosedo.

Spomnimo se, da je prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans sporočil jasno stališče Evropske komisije do razsodbe arbitražnega sodišča o poteku kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško. Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške pričakuje, tako Timmermans, da bosta implementirali arbitražno sodbo. Timmermans je spomnil, da je Evropska komisija vedno podpirala mirno reševanje mejnih sporov, zato je tudi posredovala, da sta državi prišli do arbitraže.

Ker obe državi še vedno stojita na diametralno nasprotnih stališčih glede implementacije razsodbe, Hrvaška jo je do zdaj zavračala, je Evropska komisija ponudila pomoč pri izvajanju implementacije razsodbe.

“V interesu Evropske komisije, ki je bila skupaj s Svetom pokroviteljica sporazuma o arbitraži, ki je Hrvaški odprla vrata v EU, je pomagati obema stranema uresničiti odločitev sodišča. To bi bil pomemben prispevek k dobrososedskim odnosom v regiji Zahodnega Balkana in znak da je treba evropski pravni red spoštovati. Torej, poskusimo znova vzpostaviti dialog o implementaciji s Hrvaško, če poskus ne bo uspel, pa takoj zahtevati angažiranje in aktivno vlogo Evropske komisije.