Vpliv kalijevega cianida na hrvaško politiko in usodo arbitražnega sporazuma
V slovenski javnosti in politiki je ključno vprašanje, ali bo zadnja odločitev Haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in tragični dogodek, povezan s samomorom Slobodana Praljka, še bolj radikalizirala hrvaška stališča, ali pa jih bo omehčala glede arbitraže.
Sodeč po prvih odzivih hrvaškega vrha je bolj verjetno, da se bodo hrvaška stališča še bolj radikalizirala. Predvsem glede na stališče Kolinde Grabar Kitarović in premierja Plenkovića, da ne priznavajo odločitev Haaškega sodišča, je mogoče pričakovati radikalizacijo stališč.
Res je, da je praktično v šestih mesecih Hrvaška že drugič mednarodni javnosti sporoča, da ne bo spoštovala odločitev mednarodnih sodišč v Haagu, prvič arbitražnega sodišča in drugič Haaškega sodišča za vojne zločine. Bolj verjetna kot umiritev, je radikalizacija odnosov s Slovenijo na točki implementacije arbitražnega sporazuma, Senzibiliziranje svetovne javnosti, ki se je prav zaradi zadnjih dogodkov na Haaškem sodišču usmerila na Hrvaško, je morda priložnost za Slovenijo, da opozori na kronični problem hrvaške politike glede spoštovanja odločitve mednarodnih sodišč.
Prvi odzivi hrvaške politike na potrditev obsodbe hrvaških generalov so namreč šli v smeri, da bodo zahtevali razpravo na OZN in revizijo sodbe Haaškega sodišča. Sodba je namreč hud udarec hrvaškim prizadevanjem, da postane Hrvaška regionalna vojaška in politična sila na Zahodnem Balkanu, predvsem pa obsodba veliko hrvaške politike, ki jo je trasiral Franjo Tuđman. Seveda je bilo takoj jasno, da gre tudi za vprašanje samih temeljev HDZ-jeve politike, ki bo poskušala poenotiti in homogenizirati vladajočo politiko, ob sicer nestabilni politični situaciji v državi in šibki večini Plenkovićeve vlade. Vsakršno popuščanje Hrvaške in sprememba politike do arbitražnega sporazuma bi bila verjetno usodna za Plenkovićevo vlado. V tem kontekstu je potrebno gledati tudi prizadevanja slovenske politike, da z zavezništvom z Evropsko komisijo pritisne na Hrvaško, naj sprejme arbitražni sporazum.
Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije, ki bo prihodnji teden pripotoval v Ljubljano in Zagreb, naj bi posredoval za uresničevanje arbitražne odločbe o meji. Čeprav je posredovanje Evropske komisije v slovensko-hrvaškem sporu seveda dobrodošlo, nenazadnje je arbitražni sporazum nastal pod diktatom ali okriljem EU, pa je malo možnosti, da bo prišlo do bistvenega premika glede uveljavitve arbitraže. Enostavno, Hrvaška bo seveda prijazno sprejela šestinpetdesetletnega Nizozemca, ki tekoče govori šest jezikov in se je nekoč uril za zasliševanje Sovjetov med možno vojno z Varšavskim paktom in je med drugim pristojen za vladavino prava v EU, za kar je po lastnih besedah pripravljen uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, vendar kaj več od vljudnostnega obiska in dobrih želja ni pričakovati. Bolj verjetno je, da bo posredovanje Timmermansa neuspešno, tako kot je bilo posredovanje
Slovenski politični vrh je osrednjo pozornost namenil prav uveljavitvi arbitraže. “Najprej smo podčrtali, da je zelo pomembno, da je prišlo do občega soglasja, da je za Slovenijo koristno in seveda prav, ker spoštuje odločbe sodišč – tudi mednarodnih, da se odločitev arbitražnega sodišča sredi letošnjega leta uveljavi. V luči dejstva, da se nek instruktivni rok, ki ga je določil sporazum o arbitraži – izteka konec tega meseca, je bil to še dodatni povod, da smo arbitraži dali glavno pozornost.
Rekli smo, da je torej dobro, da se tako rekoč vsi zavzemajo za to, da se arbitraža uveljavi. Da se uveljavi po mirni poti, tako kot je bil sporazum tudi dosežen, torej z dialogom. Vsi menimo, da je dialog potreben in koristen.
Večkrat slišimo, da je hrvaška stran zadržana do dialoga in do uveljavitve arbitražnega sodišča, ker želi ohraniti nek obraz pred svojo javnostjo. Mislim, da ima to dolžnost tudi slovenska politika, da seveda želi in se trudi uveljaviti ta sporazum, ampak, da mora paziti na svoj obraz pred domačo in mednarodno javnostjo, ker je pravzaprav prestiž v mednarodni politiki stvarna kategorija.
Vendar mimo tega si želimo, da bi prišlo do iskrenega dialoga, ga podpiramo in seveda takega, ki bi omogočil uveljavitev arbitražnega sporazuma. Želim sporočiti, da se vsi strinjamo, da je odločitev Evropske komisije, da pomaga obema stranema pri uveljavitvi sporazuma, za nas dobrodošla in jo pozdravljamo.
In na koncu glede tega vprašanja. Mogoče je, da se navkljub obvezi, ki jo je imela Hrvaška z odločitvijo arbitražnega sodišča, nenazadnje s podpisom najprej sporazuma, da se v šestih mesecih pripravijo vse podlage za uresničitev odločitve, ne bi nič premaknilo, mora tako Hrvaška, kot mednarodna skupnost razumeti, da Slovenija pri tem ne more oklevati. Mi smo se danes odločili, da bomo glede tega ukrepali mirno in potrpežljivo, a odločno.
Vsekakor tako, da ne bi izzvali incidentov, da ne bi izzvali kakšnih protiukrepov, ki bi zaostrili tako dobrososedske odnose s sosednjo Hrvaško, kot tudi ugled Slovenije, ki ga imamo in podporo mednarodne skupnosti za uveljavitev sporazuma.
Vendar pa, morda bo o tem podrobneje govoril predsednik vlade, bo verjetno potrebno, zlasti če na drugi strani ne bi prišlo do nekega odziva, stopnjevati ukrepe za uveljavite te odločbe in na neki točki bi to stopnjevanje ukrepov lahko pripeljalo do stališča hrvaške vlade, da smo z njimi posegli v njihovo suverenost. To so občutljiva vprašanja. Mi smo danes o tem zelo odkrito diskutirali in prav je, da se o tem diskutira v DZ na Odboru za zunanjo politiko in o tem bo gotovo rekel svoje stališče tudi predsednik DZ.
Predsednik vlade Miro Cerar je včeraj povedal, da “vlada intenzivno dela na tem, intenzivno se pripravljamo na to, da bomo po 29. decembru, ko se izteče šestmesečni rok priprav na implementacijo, torej izvršitev arbitražne odločbe, na to polno pripravljeni. In ker o teh zadevah ni dobro preveč govoriti vnaprej in javno, ker je to seveda v interesu države, naj samo povem, da pripravljeni bomo, da procesi potekajo, da se tudi ob tem prizadevam osebno za dialog s sosednjo državo Hrvaško, da bi skušali skozi ta dialog priti do, bi rekel, sodelovanja pri implementaciji. Zaenkrat v tem nismo uspešni, kajti hrvaška stran še vedno zavrača dialog o implementaciji arbitražne odločbe, zato tudi sam pozdravljam odločitev Evropske komisije, da pooblasti podpredsednika komisije gospoda Timmermansa, da na nek način v imenu komisije pomaga – z avtoriteto komisije pomaga v tem procesu – v katerem pa mora seveda Slovenija v celoti opraviti svojo nalogo.
Verjamem, da je tukaj najbolj pomembno to, da se zavedamo, da je ta arbitražna odločba čvrst pravni temelj, na katerem lahko povsem legitimno in seveda tudi legalno utemeljujemo zahtevo, da se torej to izvrši, da se ta odločba polno spoštuje in da s tem zaključimo to odrto mejno vprašanje, ki je v breme tako obema državama, kot tudi širši regiji.
In osebno sem prepričan, da bi vsakršen odstop od tega principa pomenil ne le kršitev medanrodnega in evropskega prava, česar Slovenija ne bo naredila, ampak bi tudi ne bil v interesu Slovenije.
Kajti ta rešitev nam prinaša zanesljivo razmejitev, ki bo potem neka točka, ki se je bomo lahko držali, Če bo tu odpirala nova vprašanja, nova pogajanja, bi bilo to za Slovenijo slabše in tega ne bom dopustil. Zato bom absolutno umirjeno, vendar zelo odločno vztrajal na tem, da se arbitražna odločba izvrši. In, ker je vlada za to v prvi vrsti pristojna, bom skupaj z ministri poskrbel, da bomo storil vse, da se seveda to izkaže tudi v praksi”.
